Nockalmstrasse

Praznik 15. avgusta je letos padel natanko sredi tedna. Ker je bilo nedolgo po letnem dopustu, se mi ni zdelo smiselno, da tratim dodatne dni dopusta, da povežem praznik z vikendom. Tudi vreme je bilo preveč nestanovitno za kaj takega. Kljub vsem pomislekom je kazalo, da bo sreda vremensko ugodna za enodnevni izlet. Kandidatov, ki bi šli zraven nisem imel, zato sem tudi tokrat šel sam.

Že lani sem si želel prevoziti več prelazov, a nekako ni uspelo združiti morskih destinacij z gorskimi. Morske zmeraj zmagajo. Če bi človek imel več dni dopusta, bi vsekakor namenil nekaj dni v poletnih mesecih tudi tipično zimskim lokacijam. Te namreč poleti ponujajo prijetno osvežitev, veliko zelenja in čudovito naravo, ki zmeraj preseneti. Gremo lepo po vrsti.

Tokratni cilj je bilo prevoziti gorsko cesto, ki jo Avstrijci oglašujejo kot eno izmed gorskih cest za avto-moto uživače. Postavljajo jo ob bok Grossglockerju ter ostalim Hochalpenstrassen kot jih imenujejo. Leži okvirno 40 km severno od Beljaka. Torej vse v dosegu enega dne. Seveda sem tudi tokrat naredil zaključen krog s pogojem, da sem kar se da najmanj na avtocestah. Začel sem sicer po avtocesti do odcepa za Ljubelj, a to je bilo tudi vse, kar sem bil na avtocesti. Preko prelaza Ljubelj sem se usmeril skozi Celovec proti Feldkirchnu in naprej na severozahod proti Nockalmu. Navigacija me je vodila po precej zanimivih, povsem lokalnih cestah – o tem še morem napisati kakšno objavo, ker tale moj Zumo včasih ubira prav nenavadne poti :). Imava zelo mešan odnos, včasih sodelujeva, drugič spet ne, ampak to pri tej objavi ni ključno … Včasih sva se vozila tudi po dvoriščih, ker je Zumo pripravil bližnjico; samo toliko povem tukaj.

Ko sem prišel na cesto B95 so se začele kazati lepote urejenih avstrijskih dolin in hribov. Cesta Nockalmstrasse se odcepi levo in kmalu zatem sledi plačilo cestnine. Cena dnevne vstopnice za motor je 12 eurov in dovoljuje dva vstopa isti dan. Na vstopnici je registrska številka vozila, tako da kakšnega ovinkarjenja s kartami ni.

Začne se vzpon, lepa cesta z razgledi, dolgi ter zaprti ovinki. Nad gozdno mejo se razprostirajo čudoviti razgledi. Vreme je bilo ravno pravšnjo, z nekaj oblaki na nebu, da so fotografije bolj zanimive. Ko sem prispel na najvišjo točko, 2024 metrov je padlo par kapljic dežja, a nič omembe vrednega. Pot sem nadaljeval na drugo stran. Sledi spust za nekaj višincev in nato ponoven vzpon na sosednji vrh. To se ponovi nekajkrat.

Naredil sem zanko v smeri urinega kazalca, in sicer sem šel severno do kraja Sankt Margarethen im Lungau, tam desno in nazaj na cesto B95 proti Turracherhöhe. Tudi ta cesta je čudovita za vožnjo in ni plačljiva. Nekje na pol poti sem se pripeljal do jezera s smučišči na vsako stran ceste. Odlična točka za postanek, in to sem tudi izkoristil. Kratka malica in malo počitka.

Da ne bi bil krog ter izlet prekratek, sem se usmeril proti Italiji skozi Bad Kleinkirchheim – čudovita smučarska vas, ter naprej proti Rabeljskemu jezeru. Tam ni manjkalo kopalcev, kar sploh ni čudno, ker je bila voda prav topla. Ocenil bi na 25 stopinj. Kopal se nisem, ker nisem imel opreme :). Kopanje bi vsekakor priporočal na čimbolj južnem delu, kjer po produ priteka voda. Tam sta obala in voda precej bolj čisti ter manj obljudeni. Po krajšem »martinčkanju« sem se usmeril v Slovenijo. Pod Mangartom do Bovca, Tolmina, Kobarida, Nove Gorice, Ajdovščine proti Postojni. Obiskat sem šel kačje ride, ki so bile polne motoristov. Ravno ko sem prispel, so policisti obravnavali padec enega izmed motoristov. Motor je ležal v steni ob cesti. Bojda sta dva trčila, ko sta si peljala nasproti.

Po stari cesti sem se vrnil v Ljubljano in skupaj prevozil okrog 550 km. Izlet vsekakor priporočam in ga bom še kdaj ponovil.

1. Grossglockner – Veliki Klek - Moto Zapisi pravi:

   10. oktobra, 2018 ob 21:56

   […] sem po cesti B95 do kraja Turracherhöhe. Tukaj sem se ustavil že na prejšnjem izletu na Nockalm. Zelo lepa cesta in čudoviti kraji. Tudi tokrat sem se ustavil pri jezeru in izvedel krajši […]

   Odgovori