Faaker See – 2016

Vsako leto se prvi vikend v septembru srečajo vozniki motorjev Harley Davidson v Avstriji ob jezeru Faaker See. Pridejo iz vseh koncev Evrope. Večina se jih pripelje po cesti, nekateri pridejo z avtom in si motorje pripeljejo v prikolici, nekateri pa naložijo motorje na tovornjak. Harleyem se pridružijo tudi vozniki ostalih motorjev. V tednu dni, kolikor traja srečanje, se na Faaker Seeju zbere čez 100 000 motoristov. Temu prilagodijo tudi promet. Cesta okoli jezera je enosmerna, tako, da se voziš okoli v krogu. Zasedena so tudi prenočišča od Celovca v Avstriji do Trbiža v Italiji in Kranjske Gore v Sloveniji. Šotori so postavljeni na vsakem travniku ali v gozdičku, kljub oznakam, da je prepovedano kampiranje. Midva sva tokrat postavila šotor v uradnem kampu (15€ po osebi). Kamp je lepo urejen, z lepo plažo, zato sva najprej izkoristila čas za kopanje. Potem sva se sprehodila do osrednjega prireditvenega prostora, si ogledala ponudbo na stojnicah. Kljub rani popoldanski uri in veliki vročini, je med stojnicami mrgolelo obiskovalcev. Potem sva odšla na drugi konec in si ogledala razstavo najboljših in najlepših predelav motorjev. Zvečer sva se ponovno vrnila na glavno prizorišče. Gneča je bila nepopisna. Komaj si našel prostor, da si se lahko usedel in kaj pojedel. Ponujali so različno hrano, od avstrijske, italijanske, madžarske do argentinske. Največje kolone so bile v restavraciji, kjer so pekli goveje steake. Malo sva še posedela ob poslušanju glasbe, potem pa sva se napotila proti kampu. Najbolj zanimivo je bilo sedeti ob cesti in opazovati nepregledne kolone motorjev, ki so krožili okoli jezera.

Naslednje jutro sva se odpeljala na izlet po Gorenjski. Avstrijo sva zapustila čez Korensko Sedlo. Ko sva se spuščala v Podkoren, je bil lep pogled na smučišče Vitranc, prizorišče tekem za svetovni pokal. Nato sva se odpeljala do Planice, kjer so zgradili pravi smučarski center. Vsem tistim, ki še niso videli prenovljene Planice, priporočam ogled. Zraven več manjših skakalnic, na katerih so tudi skakali, je tu še prenovljena velikanka, ki si jo lahko ogledaš tudi iz zraka na spustu z ziplinom. To sva si pustila za naslednjič. Postavili so tudi novo okroglo poslopje, v katerem je muzej o razvoju Planice. V stavbi so tudi podzemne garaže, ki jih poleti izkoristijo za trening teka na smučeh. Vsa tri garažna nadstropja so zasnežili in omogočili smučarjem tekačem vadbo tudi poleti. V Kranjsko Goro sva šla na zajtrk. Od tam sva se zapeljala do Ruske kapelice pod Vršičem. Letos je tam potekala velika prireditev ob 100-letnici Ruske kapelice, ki so jo postavili v spomin na ruske vojne ujetnike, ki so gradili cesto na Vršič in jih je zasul snežni plaz. Vrnila sva se v Kranjsko Goro, se ustavila v Dovjah ob spomeniku Jakobu Aljažu, ki kaže na Triglav. Vreme je bilo dopoldan še ugodno za opazovanje Alp. Ustavila sva se na Bledu in si ob pogledu na jezero privoščila znano blejsko rezino. Na koncu sva se sprehodila še skozi staro mestno jedro Radovljice in se nato odpravila proti domu.