BMW Motorrad Days 2017

Vsako leto se prvi petek v juliju odvijajo Bmw dnevi motoristov, ki že več let gostujejo v Garmisch-Partenkirchnu v Nemčiji. Dogodek organizira Bmw in tokrat je bil 17. Midva, kot novopečena voznika Bmw motorja, sva za to srečanje izvedela šele dober teden prej. Posledično sva bila precej slabo pripravljena na dogajanje. Večino organiziranih dogodkov ima online prijave, ki so zapolnjene dalj časa vnaprej, tukaj mislim predvsem testne vožnje in organizirane ture.

Na pot sva se odpravila v petek ob 14h iz Ljubljane. Takoj za predorom Karavanke sva pripeljala v nevihto, ki naju je spremljala naslednjih 150 km. Seveda sva se takoj ustavila in opremila jakne z dežno podlogo, ki naju je zaščitila in ohranila suha skozi nevihto. Prvi postanek sva opravila slabih 100 km do Munchna. Po nevihti sva se vozila v soncu, ki je v celoti posušilo zunanji sloj opreme. V nadaljevanju sva zgrešila izvoz za lokalno prečko do garmiša in sva zapeljala veliko pregloboko v Munchen. Na srečo sva imela nameščeno tank torbo, da sva se lahko navigirala s telefonom v prosojnem žepu na vrhu. Peljala sva se skozi mesto in nato po avtocesti nazaj proti garmišu. Večina te avtoceste je brez omejitev. Zanimivo je, ko se pelješ s potovalno hitrostjo 160 km/h in te vsake toliko prehiti kak izmed premium modelov Bmw, Audi ali Mercedes avtomobilov, ki zgolj švigne mimo. Eni dodobra izkoristijo hitrost svojih avtomobilov in odprtost avtocest :)

V garmiš sva prispela nekaj pred osmo zvečer, ko je bilo mesto že polno motorjev. Že na vstopu v mesto so bile usmerjevalne table, ki so ločevale obiskovalce, voznike in tiste, ki želijo postaviti svoj šotor v kampu. Prizorišče in kampiranje je bilo zelo dobro in precej enostavno urejeno. Takoj je bilo videti, da organizatorji tega ne počno prvič. Ko sva se peljala proti kampu, sta bila dva že polno zasedena. Usmerili so naju v tretji kamp od prizorišča, ki se je prav tako hitro polnil. Tukaj sva se naučila prvo lekcijo za naslednje leto – za prvi kamp je potrebno priti veliko bolj zgodaj. Čeprav sva bila v tretjem kampu, do dogodka nisva imela daleč. Pot do prizorišča so osvetlili z lučmi in namenskim agregatom, da se nismo sprehajali po temi, ko se je znočilo.

Ko sva postavila šotor, sva se odpravila do prizorišča, da se seznaniva s ponudbo, ki naju čaka naslednja dva dni. Takoj sva ugotovila, da je prizorišče veliko okvirno kot ljubljansko gospodarsko razstavišče in da je že v petek zvečer ogromen obisk. Bojda naj bi ta dogodek obiskalo več kot 40.000 motoristov in navdušencev. Sprehodila sva se po večjem delu dogajanja in okusila le del vsebine, ki se je ponujala. Sejemski del se je ravno zapiral, pripravljala se je zabava, ki je bila del dogajanja vsak večer. Zvečer je ponovno začelo deževati. Nevihti nisva mogla uiti. V šotor sva se vrnila mokra in nato oblačila sušila še naslednji dan. Deževalo je večji del noči.

Naslednje jutro nas je pričakalo sonce, a ker smo bili med gorami, se je vreme spreminjalo iz ure v uro. Ponovno sva se odpravila na prizorišče in si ogledala celotno ponudbo, ki so jo pripravili. Bilo je vsega, od predelav, do ponudnikov namenske Bmw opreme, gostinstva, testnih voženj in offroad poligona, kjer si lahko pod vodstvom inštruktorja izkusil čare vožnje izven asfalta. Voženj se nisva udeležila, ker nisva imela prijave. To bo počakalo na naslednje leto, ko bova pravočasno in bolje pripravljena.

Vrnila sva se do kampa in se odločila, da sama raziščeva bližnjo okolico. Odpravila sva se proti gondoli za vzpon na najvišjo goro Nemčije, Zugspitze. Do vrha vozi gorska železnica in gondola, ki se zaključi na vrhnji ploščadi. Vozovnica je 53 € na osebo. Ker je bilo vreme zelo spremenljivo, se nisva odločila za obisk vrha. Pot sva zaokrožila z ogledom olimpijske skakalnice, kjer se odvija novoletna turneja skakalcev.

Proti večeru sva se ponovno priključila dogajanju na prizorišču, kjer sta dva kaskaderja izvajala skoraj nemogoče trike. Vozila je svetovna prvakinja v stunt programu ter en nemški kaskader. Temu je sledila spretnostna vožnja na čas in še nekateri dogodki.

Obvezen je bil seveda nakup aktualne majice dogodka, ki so jih skorajda razprodali že do sobote zvečer. Jopice, kape in drugo so razprodali že prej. Naročila sva hrano in pijačo ter se preselila v glavni šotor, ker je dj predvajal razne mixe. Šotor je bil ogromen in poln ljudi. Ko si bil v šotoru, mu ni bilo videti konca. Pilo se je pivo, kot na Oktoberfestu. Veliko domačinov in domačink je bilo oblečenih v noše.

Čez noč je ponovno deževalo, a do jutra ponehalo. Med ponovnim dežjem je bilo ravno toliko premora, da sva pospravila šotor in pripravila opremo za pot proti domu. V načrtu sva imela pot skozi Innsbruck, vendar sva se odločila, da se zaradi dežja drživa avtoceste. Deževalo je do Munchna, nato naju je spremljalo sonce. V Ljubljano sva se vrnila proti večeru.

Letošnji obisk nama je uspel, kot sva si zastavila. Pregledala in spoznala sva se z dogodkom, da se lahko pripraviva za obisk naslednje leto. Ugotovila sva, da se je potrebno veliko prej prijaviti na želene dogodke, dnevne izlete ter ostalo. Pripraviti se je potrebno na ogled vrha Zugspitze in še kakšne zanimivosti v okolici. Na dogodek se je smiselno odpraviti čim prej, da imaš šotor bliže prizorišču. Pripraviti je potrebno budget, ker so nemške cene turizma zelo zanimive :).

Presenetil me je zelo nizek obisk slovenskih motoristov. Na prste bi lahko preštel vse slovenske tablice, ki sem jih srečal v celem vikendu. V celotnem vikendu sva prevozila dobrih 1100 km. Kampiranje za vse dni je enotnih 12 € na šotor. Sanitarije in tuši so vrhunsko urejeni, nemško čisti in so na vsakem koraku. Vsa embalaža in kozarci so povratni in se zanje plačuje vračljiva kavcija, zato smeti praktično ni.

Naslednje leto zagotovo ponoviva obisk.

1. Brač namesto Nemčije - Moto Zapisi pravi:

   9. julija, 2018 ob 23:02

   […] sva lani prvič obiskala največji BMW motozbor v Garmisch-Partenkirchnu, sva že tam sklenila, da letos obvezno ponoviva. Celo leto sva nekako v […]

   Odgovori