8. maja 2017 | Avtor: | Na poti

Poljska: Krakov, Varšava – 2017

Že pozimi je padla ideja, da bi v času letošnjih prvomajskih praznikov obiskali Poljsko. Bolj kot so se približevali, manj verjetno je postajalo, da bomo sploh kam šli. Glede na lansko izkušnjo z izredno slabim vremenom in letošnjimi napovedmi se nismo mogli odločit. V torek popoldan je padla odločitev – gremo, saj nismo iz »cukra«. Hitro smo sedli za računalnik, preko bookinga rezervirali prenočišča in se v četrtek zjutraj odpravili na pot.

1.dan: Ptuj – Krakov – 760 km

Zbrali smo se ob 8h in se odpravili na pot. Blizu Zlatoličja je že začelo deževati (dežne smo že oblekli doma) in je deževalo skoraj do Dunaja. Pa tudi hladno je bilo, od 4°do 9°C. Mimo Dunaja je speljana nova obvoznica. Nadaljevali smo po Češki, skozi Brno, Olomouc in Ostravo na Poljsko. Tam je spet začelo deževati in zadnjih 200 km smo prevozili v dežju. Po Poljskem smo se do Krakova vozili po lokalnih cestah. Promet je tekel malo počasneje, je pa bilo bolj zanimivo. Peljali smo se skozi Wadovice, rojstni kraj papeža Janeza Pavla II. V Krakov smo prispeli okrog 19h. S pomočjo navigacije smo se pripeljali točno pred stavbo. Imeli smo 2- sobno stanovanje, ki so ga preuredili v apartma (176 € za 2 noči). Visoke strope so izkoristili tako, da so naredili podest z ograjo, nanj stopnice in zgoraj dve ali tri postelje. Tako smo imeli vsak par svojo sobo, zraven tega pa še veliko dnevno sobo, kuhinjo in kopalnico. Glavno pa je bilo, da je bilo stanovanje toplo. Na radiatorjih smo posušili mokra oblačila, se namalicali, vzeli dežnike in šli na pivo. Nismo imeli prave sreče z iskanjem gostilne, zato smo pivo kupili v trgovini in se vrnili na toplo. Motorje smo imeli v zaklenjeni podzemni garaži (25€ za vse).

2.dan: Krakov

Ta dan je bil namenjen ogledu Krakova in bližnjega rudnika soli. Stanovanje smo imeli v centru mesta tako, da smo se na ogled odpravili peš. Ustavili smo se na eni info točki, da bi se pozanimali, kako priti do rudnika soli. Usmerili so nas na železniško postajo in svetovali, da gremo tja z vlakom. Med tem časom so ostali zunaj zbarantali prevoz s turističnim elektromobilom. 3-urni krog po mestnih znamenitostih, pri vsaki razlaga v hrvaškem jeziku nas je stal 15 € po osebi. Komaj smo se začeli voziti je začelo deževati in je deževalo celi dan. Ogledali smo si stari del mesta z Glavnim trgom, Marijino cerkvijo, mestnim stolpom in obzidjem z mestnimi vrati in grad, kjer so živeli poljski kralji, saj je bil Krakov do konca 16. Stoletja poljska prestolnica. Celi stari del obdaja park. Potem smo si ogledali še židovski del s sinagogami, geto in Schindlerjevo tovarno. Še dobro, da smo se odločili za takšen ogled mesta, ker bi sicer zaradi dežja verjetno prej obupali. Na kosilo smo šli v zanimivo staro poljsko gostilno. Po kosilu smo šli še na kratek sprehod po mestu. Spraševali smo še, kako priti v rudnik, pa so nam povedali, da smo za danes prepozni, sami individualno pa ne moremo noter. Nasvet ostalim, če želite v rudnik, si zjutraj najprej rezervirajte vstop, nato pa na ogled Krakova.

3.dan: Krakov – Varšava – 390 km

Ob 10h smo bili pripravljeni za odhod. Peljali smo se v Auschwitz z namenom, da si ogledamo zloglasno taborišče. Pa ni bilo iz tega nič, ker bi lahko dobili vstopnice šele za 16. uro. Še en nasvet: vstopnice si rezervirajte prej preko interneta. Tu je možen individualni vstop brez vodiča. Odpravili smo se naprej in danes prvič ni deževalo. Peljali smo se mimo Czestohove. Razmišljali smo, da se ustavimo v centru mesta, pa je že na vpadnici bila takšna gužva, da smo se komaj premikali med dvema kolonama avtomobilov(na eni strani osebni, na drugi pa tovornjaki). Na srečo so bili vozniki toliko uvidevni, da so se nam umikali. Nadaljevanje pa je potem potekalo brez zastojev. Enkrat smo se ustavili za WC, drugič pa za tankanje in kosilo. Jedli smo kar v restavraciji na bencinski. Jedli smo kar dobro (meso s prilogo in solato), Dušan in Slavo pa sta naročila golenko (svinjsko kračo). Čez nekaj časa so povedali, da imajo samo eno kračo. Dušan se ji je odpovedal v korist Slavota, ker je imel Slavo rojstni dan. Na koncu je Slavo dobil samo kuhano kračo, na Dušana pa so pozabili. Končno smo vsi vse dobili, a ja, še piva jim je zmanjkalo in smo si morali sami iti na bencinsko po njega. Vpadnica v Varšavo ni bila preveč obremenjena in smo hitro prišli na drugo stran Visle do našega cilja – Hostel Maxim (226 € za 2 noči). To je lep majhen hostel z 2 ali 3 posteljnimi sobami, skupnimi sanitarijami in veliko sobo za druženje oz. za pripravo hrane, s hladilnikom, nekaj posode, nima pa štedilnika, le grelnik vode. Imajo nastavljen čaj, kavo in sladkor, ter veliko košaro jabolk. Nekje sem prebrala, da njihova kava ni dobra. In res, ta kava (granulat) je bila skoraj neužitna, medtem, ko je bila drobno mleta kava, ki smo jo kupili v trgovini dobra. Prijazen receptor nam je pokazal kje lahko parkiramo motorje. Parkirišče je bilo za stavbo za dvojno ograjo, zaklenjeno in skrito pred pogledi.

4.dan: Varšava

Po zajtrku smo se odpravili v mesto. Nedaleč vstran je bila avtobusna postaja (avtobus št. 160 ali 190). Peljali smo se 4 postaje, mimo živalskega vrta ( iz avtobusa smo videli medveda), po mostu čez Vislo in izstopili pri gradu. Najprej smo se sprehodili po najstarejšem delu. Bili smo še redki obiskovalci. Vstopili smo v vsako cerkev mimo katere smo šli. Najprej smo si ogledali okolico gradu, ki je bil takrat še zaprt, šli do Starega trga mimo obzidja do Novega trga, vmes smo videli še rojstno hišo in muzej Marie Curie. Bilo je zelo mrzlo. Termometer je kazal 7,5°C, ampak ker je pihal veter, je bil občutek še hladnejši. Kape smo pozabili v hostlu. Zato smo se odločili, da se malo pogrejemo v gostilni. Midve z Gabrijelo sva šli še malo raziskovat in prispeli do spomenika Marie Curie. Od tam je bil pogled na Vislo in park s prelepimi fontanami. Ko smo se vračali proti gradu je bilo povsod že polno ljudi. Za ogled gradu so stali v skoraj 500 m dolgi vrsti. Mi smo se napotili proti univerzitetnemu delu mesta (tudi tam je peš cona), kjer smo občudovali lepe stavbe, gledališče, spomenike pomembnih Poljakov ( Adam Mickiewitz, Nikolaj Kopernik, Friderich Chopin,…), stavbe muzejev in ministrstev. Šli smo še do Palače kulture in znanosti, ki je bila zgrajena leta 1955 kot izraz prijateljstva med Poljsko in Sovjetsko zvezo. Takrat je bila z 231 m najvišja zgradba v Evropi. Zdaj je v njej med drugim tudi gledališče. Na vrh (40. nadstropje) se lahko zapelješ z dvigalom in si s ptičje perspektive ogledaš Varšavo. Ko smo se vračali, je kar mrgolelo turistov. Še v gostilni, kamor smo se napotili na kosilo, smo čakali v vrsti za mizo. Počasi smo se utrujeni in polni vtisov vrnili v hostel.

5.dan: Varšava – Stronie Slaskie – 510 km

Varšavo smo zapustili brez problemov. Po avtocesti smo se peljali do Lodza in potem do Wroclawa z vmesnimi postanki. ( Ob avtocesti ni bencinskih črpalk, ampak moraš zaviti iz avtoceste, na kar pa opozarjajo prometni znaki). Od Tu naprej smo nadaljevali po lokalni cesti do starega zgodovinskega mesteca Klodzko, kjer smo se ustavili za ogled. Sprehodili smo se po starem delu pod ostanki mogočne trdnjave. Šli smo še na kosilo. Po približno 30 km smo prispeli v Stronie Slaskie, ki je zdaj turistično naselje ob vznožju Sudetskega gorovja. Videli smo še sneg na smučiščih. Stanovanje, ki smo ga najeli je bilo v blokovskem naselju, ki je izgledalo bolj revno, vendar je stanovanje na novo preurejeno in opremljeno ( 60€ za 1 noč), edino motorje smo imeli parkirane kar pred blokom. Cel dan ni nič deževalo.

6.dan: Stronie Slaskie – Ptuj – 680 km

Ob 9h smo se odpravili na pot. Zopet je deževalo. Najprej smo se zapeljali na bencinsko. Potem se vrnili v Klodzko in od tam po najhitrejši poti proti domu. Do češkega Olomouca smo se vozili po lokalnih cestah, od tam do Brna po avtocesti. Iz Brna proti Dunaju še ni povsod avtoceste, vendar jo gradijo. V kraju Mikulov, malo pred avstrijsko mejo, smo se ustavili, natankali, pomalicali in slekli dežne kombinezone, ker je končno nehalo deževati. Brez problemov smo se pripeljali na Ptuj okrog 18. ure.

Zaključek:

Na pot se nas je odpravilo 7 s štirimi motorji. Na potovanju smo bili od 27.4. do 2.5.2017. Skupno smo prevozili okrog 2340 km. Okvirni stroški za dve osebi na enem motorju so bili okrog 500€.

  1. Lesław pravi:

    Dobrze opisane, gratuluję.

Odgovori Lesław