Skandinavija, Nordkapp – 1. del

To poletje (od 30.6. do 17.7.2012) smo se člani MK Kurent Ptuj odločili, da obiščemo najsevernejšo točke Evrope – Nordkapp. Priprave smo začeli že spomladi – plan poti, dokup manjkajoče opreme, zbiranje kandidatov,… Na pot smo se odpravili štirje motoristi, dva sva imela zraven tudi ženi. Skupino smo sestavljali Ivan in Zdenka Kostanjevec, Dušan in Gabrijela Šegula, Janko Kirbiš in Dušan Ber.

1. dan: Ptuj – Dunaj(Avstrija) – Brno (Češka) – Chestohova (Poljska) – 770 km

Za prvi dan smo načrtovali malo daljšo pot, saj smo Avstrijo in Češko samo prevozili s kratkimi vmesnimi postanki. Proti večeru smo prispeli v Chestohovo. V samem centru smo našli prijeten manjši hotel (35 evrov za dva / prenočišče z zajtrkom). Peš smo se odpravili na ogled mesta. Na majhnem griču Jasna Gora stoji velik samostan Sv. Pavla, ki ga je obiskal tudi papež Janez Pavel II. Še danes je postavljen velik oder s papeževo sliko in stoli na zelenici pod odrom. Samostan je znan po leseni ikoni črne Marije, ki si jo vsako leto pride ogledat na tisoče romarjev. Sprehodili smo se skozi velik mestni park, večerjali v bližnji restavraciji in se odpravili spat.

2. dan: Chestohova – Varšava – Augustow (Poljska) – 510 km

Ustavili smo se v Varšavi, ki je bila v tistem času vsa v znamenju EURO 2012. Bilo je izredno vroče, od 35 do 37º C, zato smo sprehod po centru mesta v motoristični opremi skrajšali na minimum. Namesto tega smo naredili dva kroga z motorji po starem mestnem jedru in se zapeljali do stadiona, na katerem so se igrale tekme za EURO 2012. Na poti proti naslednjemu cilju se je pripravljalo k nevihti, vendar smo imeli srečo in smo se dobro uro vozili ob njenem robu in nismo bili mokri. Po prihodu v Augustow smo hitro našli prenočišče (35 evrov za dva / prenočišče z zajtrkom). Sobe so bile izredno velike. Midva sva imela zraven spalnice še dnevno sobo, v kateri smo zvečer skupaj gledali finale evropskega prvenstva v nogometu (Španija:Italija).

3. dan: Augustow (Poljska) – Vilnus (Litva) – Riga (Latvija) – 611 km

Prečkali smo mejo z Litvo in prestavili ure za 1 uro naprej. Peljali smo se proti glavnemu mestu. Pot je bila prijetna, saj se je temperatura po včerajšnji nevihti spustila na 20 do 24º C. Vpadnica v Vilnus je zelo revna, stare zapuščene stavbe, vendar se za ovinkom odpre pogled na pravo velemesto z velikimi stolpnicami, s steklenimi fasadami. Stari del mesta je majhen,vendar lepo urejen, Sprehodili smo se po široki mestni aveniji, spili eno pijačo in nadaljevali pot proti Rigi. Pokrajina je podobna našemu Prekmurju. Sama ravnina z velikimi polji. Ob poti smo se ustavili v manjšem kraju za kosilo. Komaj smo našli gostilno, ki ni bila nič posebnega, prej slaba kakor dobra, ampak hrana je bila zelo okusna. Nadaljevali smo po avtocesti do Rige. Riga je veliko večje mesto od Vilnusa. Ima zelo lep center mesta in bogato okolico. Tudi tu smo si strogi center ogledali peš, nato pa je sledil še panoramski ogled mesta z motorji. Nekaj km naprej smo začeli iskati prenočišče. V drugem poskusu smo našli lep turistični center z velikimi lesenimi hišami, vendar so bile vse sobe zasedene, zato so nam predlagali, da si postavimo šotore (7 evrov na šotor). Bili smo zadovoljni. Najprej smo odšli na pijačo in odločili smo se, da še nekaj malega pojemo. Kulinarika je drugačna kot pri nas. Naročili smo gobovo in piščančjo juho, dobili pa gratinirano gosto jed. Bilo je zelo okusno, vendar nismo vedeli ali naj jemo z žlico ali vilicami. Ko smo naročili kebab, smo dobili 4 čevapčiče s prilogo. Ko se je že malo mračilo, smo šli postavljat šotore. Sledilo je novo presenečenje – izredno veliki komarji. Bilo jih je toliko, da se jih nismo mogli otepati, Autan je zalegel. Spanje je bilo dobro. Noč je že krajša. Zvečer je bilo svetlo do 11h, zjutraj pa že ob 4h.

4. dan: Riga (Latvija) – Talin (Estonija) – 326 km

Zjutraj smo se zbudili pred sedmo uro. Zaradi velike vlage v zraku, nismo mogli pospraviti šotorov, zato smo si pripravili zajtrk. Prvič smo uporabili svoje gorilnike in posodo, si skuhali čaj in kavo. Med tem časom so se šotori malo posušili, da smo jih lahko pospravili. Pot smo nadaljevali ob 10.30 uri po lepi široki cesti proti Talinu. Tovornjakarji so se prijazno umikali in omogočali prehitevanje. Ob cesti je levo in desno vsaj 20 m pas gozda, predvsem breze, potem so naselja. Hiše komajda vidiš skozi gozd. Ves čas smo se vozili ob Baltiškem morju, pa ga skozi gozd nismo videli. Prihod v Talin je bil brez problemov, veliko časa pa smo porabili za iskanje prenočišča. Končno smo v eni vili v predmestju dobili sobe (50 EUR za dva, brez zajtrka). Preoblekli smo se in končno šli na ogled mesta v poletnih oblačilih. Talin je veliko pristaniško mesto. Po nakupu kart za trajekt, kosilu (tokrat McDonalds), smo se sprehodili po starem delu mesta. Ogledali smo si cerkev sv. Olafa in se po 258 stopnicah povzpeli na 60 m visok cerkveni stolp od koder je čudovit pogled po celem mestu in okolici. V mestu smo si privoščili še pijačo, šli v trgovino, kjer smo nakupili potrebno za večerjo in zajtrk.

5. dan: Talin (Estonija) – Helsinki (Finska) – trajekt (80 evrov za dve osebi in en motor) – Jyvaskala – 394 km

Po zajtrku smo se odpravili v pristanišče. Pred vkrcanjem na trajekt smo srečali dva tovornjakarja (Mariborčana), ki sta nam ponudila pomoč v primeru kakršnekoli nezgode, da bi morali prepeljati motor domov. Vožnja s trajektom je trajala 2 uri. Sledil je ogled Helsinkov (peš). Povzpeli smo se do katedrale, ki je imele zelo zanimivo obliko. Na vse štiri strani je bila popolnoma enaka, vključno s stopnicami proti cerkvi. Ker je bilo zelo vroče, je bil bližnji park poln ljudi, ki so sedeli na travi. Še krožna vožnja po glavnem mestu in nadaljevanje proti Lahtiju. Ogledali smo si skakalnice. Zanimivo – v doskočišču največje skakalnice so naredili olimpijski bazen in imajo tam kopališče. Bilo je veliko kopalcev, istočasno pa so zraven začeli namakati manjši dve skakalnici in čez nekaj časa so skakalci že skakali. Lotili smo se iskanja prenočišča. Postavili smo šotore v kampu ob jezeru (15 evrov na šotor). V kampu je bila tudi savna s kopanjem v jezeru – za doplačilo. Spat smo šli ob 23.30 uri in zunaj je bilo popolnoma svetlo.

6. dan: Jyvaskala – Rovaniemi – 533 km

Vstali smo ob pol osmih, v trgovini nabavili potrebno in si v skupni kuhinji pripravili topel zajtrk (jajca, hrenovke, čaj in kavo). Ta dan smo imeli v glavnem samo tranzitno vožnjo. Vozili smo po glavni cesti in ob cesti gozd. Tu in tam vidiš kakšno kmetijo. Pokrajina je čisto ravna. Skozi pas brezovega gozda vidiš levo in desno jezera. V enem izmed njih se je, ob postanku za malico, kopal tudi Ivan. Bilo je še več kopalcev. Prenočišče smo si poiskali malo pred Rovaniemijem. V kampu (15 evrov na šotor) je bilo polno zajcev, ki so letali kar med šotori in ljudmi in preveč komarjev. Prvič smo si pred šotori skuhali večerjo. Tu ni bilo več teme ponoči. Zvečer je bil prav poseben pogled v nebo. Hkrati sta svetila sonce in luna.

7. dan: Rovaniemi – Inari (Finska)- Skoganvarri (Norveška) – 516 km

V bližini Rovaniemija je na cesti označen Polarni krog (66º32´35˝). Ustavili smo se, se poslikali, nakupili spominke. Tam je tudi Božičkova dežela. Tu domuje Božiček, ki pa ga žal ob našem obisku ni bilo doma. Srečali smo družino iz Mengša, ki je potovala s kombijem preurejenim za potovanje in spanje. Nadaljevanje vožnje. Ustavili smo se v Sodankyli, kjer smo si ogledali staro leseno cerkev iz 17.stoletja. Naslednji postanek smo imeli ob jezeru Inari. Vmes smo na cesti srečali severne jelene. Prosto se sprehajajo. Na srečo se gibljejo počasi in ne priletijo na cesto, tako kot pri nas srne. Malo pred norveško mejo nas je prvič dobil dež. Oblekli smo dežne kombinezone. Na meji ni bilo nikogar. Dež je malo ponehal, potem pa se je prav ulilo. Zelo se je ohladilo (8ºC), tako da nas je pošteno zeblo. Našli smo kamp, kjer nam je lastnik ponudil hišico za 6 oseb (20 evrov na osebo). V hišici je bilo toplo, da smo se lahko segreli, posušili dežne kombinezone in skuhali večerjo.

8. dan: Skoganvarri – Nordkapp – 265 km

Norveška pokrajina je popolnoma drugačna od Finske. Kmalu smo prišli do prvega fjorda. Ob cesti ni več gozda, zato vidimo hiše levo in desno. Vse so lesene. Veliko je počitniških, veliko pa tudi kmetij. Vsaka kmetija ima traktor s priključki, predvsem pa velik plug za sneg. Na vsakem dvorišču stojijo vsaj ene motorne sani. Jeleni se še vedno sprehajajo po cesti, na asfaltu ležijo tudi ovce. Skozi tunel dolg 6870 m in leži 212 m pod morjem smo se pripeljali na otok, na katerem leži Nordkapp. Tunelnina se od leta 2012 ne plačuje več. Ustavimo se v kraju, ki je približno 25 km pred ciljem. Najamemo dve hišici v kampu (26,50 evrov na osebo). Ker bi radi doživeli polnočni Nordkapp, smo se odločili, da si privoščimo prosto popoldne. V trgovini smo si nakupili vse potrebno in si v skupni kuhinji (veliki in dobro opremljeni) skuhali konkretno kosilo (juha, meso, priloga, solata), povrh pa še kavo in pivo. Sledil je počitek in ob 21. uri smo se odpravili še zadnjih 25 km proti končnemu cilju. Takrat je sijalo še sonce. Ko smo prišli na prvi vrh hriba, je že močno pihalo, pojavljali so se že prvi oblaki. Na cilj smo prišli malo pred 22.uro. Najprej smo se odpravili do obeležja najsevernejše točke. Sledilo je fotografiranje. Dušan je imel s seboj steklenico odličnega vina, tako da smo lahko nazdravili osvojitvi najsevernejše točke in uspešno prevoženih 3925 km in si zaželeli dobro skupno potovanje še naprej. Želeli smo videti polnočni dotik sonca z morjem (sonce zaide do dotika z morjem in nato ponovno vzide – zato ni teme). Takrat je izredno pihal veter, vendar se je tu in tam pokazalo sonce. Proti polnoči se je popolnoma pooblačilo in začelo deževati, tako da z ogledom zanimivosti ni bilo nič. V »bazni tabor« smo se vozili po dežju in vetru in postalo je zelo hladno (6ºC), zato se je po vrnitvi zelo prilegel vroči čaj, ki ga je skuhala Gabrijela. Malo smo še poklepetali, izmenjali vtise in se odpravili spat.

Nadaljevanje, 2.del – Norveška, Lofotski otoki, fjordi …

1. Skandinavija, Nordkapp – 2. del - Moto Zapisi pravi:

   5. marca, 2013 ob 18:59

   […] Nadaljevanje 1. dela […]

   Odgovori
2. Matjaž Majcen pravi:

   7. aprila, 2013 ob 21:15

   Zdravo!
   Mi smo družina iz Mengša, ki ste jo srečali pri prečenju polarnega kroga. Vidim, da ste se imeli dobro in ste srečno prispeli domov. Moram reči, da ste opravili zelo slično pot kot mi (Noth cap, Alta, Andalsnes, Trolstigen, Opdal).
   Opis poti je super, vendar mislim, da je 18n dni kar premalo za opravljeno pot.

   Lep pozdrav Matjaž M.

   Odgovori
3. Bogdan pravi:

   13. januarja, 2018 ob 21:57

   Lepa tura. Si bom vašo pot kar prekopiral. Za podrobnosti pokličem Dušana. Še veliko podobnih potovanj, srečno.

   Odgovori