2. oktobra 2017 | Avtor: | Srečanja

Mk Sun Riders Hvar – 2017

Po dolgem času sva se letos ponovno odločila, da obiščeva moto srečanje na Hvaru. Na pot sva se odpravila v petek ob 11h in prispela v Split pravočasno, da sva ujela trajekt ob petih. Peljala sva se po standardni poti, do Karlovca po avtocesti, naprej po stari cesti skozi Slunj in Plitvice, v Udbini pa ponovno na avtocesto. Na Hvar sva prišla ob 19.uri. Postavila sva šotor, popila pivo (malico sva imela že na trajektu) in se podala na sprehod po Starem Gradu. Z naslednjim trajektom se nama je pridružil Matej. Večer smo preživeli ob prijetni rock´n´roll glasbi. V soboto smo se odpravili na raziskovanje otoka Hvara. Pritegnil nas je smerokaz za Vidikovac Lavanda. Sledili smo smerokazom in se povzpeli na vrh po dobri cesti z odličnim razgledom na Stari Grad in okolico, lepo obalo in na Brač. Na vrhu je restavracija z lepim razgledom (zato ime Vidikovac). Nadaljevali smo mimo vasi Grablje in Brusje in potem se nam je odprl pogled na drugo stran na Paklene otoke , Vis in Korčulo. Prispeli smo v mesto Hvar. Na glavnem trgu smo popili jutranjo kavico, se sprehodili po mestu in nadaljevali nazaj proti Staremu Gradu po glavni cesti skozi tunel. Nadaljevali smo do Vrboske, se ustavili in si ogledali kamp, nato pa smo ponovno prečkali Hvar skozi tunel Pitve do Zavale, kjer so lepi zalivčki za kopanje. Imeli smo dobri dve uri časa. Sonce je prijetno sijalo tako, da je osvežitev v morju prav prijala. Ob treh smo se vrnili in se pridružili ostalim motoristom na panoramski vožnji. Peljali smo se po isti cesti kot mi zjutraj do vasi Grablje, kjer so nam postregli pasulj in golaž. Nadaljevali nismo po isti cesti, ampak po drugi strani nazaj do Starega Grada. Večer smo preživeli malo v mestu, malo na prizorišču in malo v šotoru. V nedeljo smo pospravili. Šli v mesto na zajtrk in ob 11.30 na trajekt. Za domov smo se odločili, da gremo skozi Sinj do Knina (v petek smo opazili, da so pri Udbini odstranili table o zapori ceste Gračac – Knin. Do Knina smo se pripeljali dobro, potem pa smo naleteli na popolno zaporo ceste. Odločili smo se za pot ob bosanski meji, skozi kraje Srb in Donji Lapac do Korenice. Cesta je dobra, malo daljša, ampak precej počasnejša. Domov smo se vrnili že v temi, pa brez dežja.

Komentiraj