Pot na sever, 9.del – Oslo
Naj začnem na začetku. Ko sem načrtoval pot, niti najmanj nisem razmišljal, da bom obiskoval glavna mesta oz. sploh večja mesta ob poti. Ne vem, kako sem si predstavljal, ampak sprva resnično nisem imel namena obiskati Osla npr. Zdelo se mi je, da bodo velika mesta zelo neobvladljiva, da bom izgubil ogromno časa in zelo malo videl. Pričakoval sem tudi, da bodo prenočišča astronomsko draga. Na poti proti severu sem imel veliko časa za ponovni razmislek in se vendarle odločil, da si na poti nazaj ogledam Oslo, Kopenhagen in Berlin. Lokacije in razdalje med mesti so mi nekako sovpadale s potjo, ki jo lahko prevozim v dnevu. In tako sem zadnje popoldne pristal v Oslu.
Takoj sem spoznal, da je mesto kot pričakovano precej veliko. Vsaj dobro uro sem se vozil od obrobja do samega centra. Ko sem se enkrat znašel v centru, sem se poslužil Bookinga, da ocenim ponudbo in lokacije. Booking je bil za večji del Norveške povsem neuporaben, ampak Oslo je le mesto in tukaj je veliko nastanitev. Izbiral sem med hoteli, ki so blizu centra, da se lahko po tuširanju peš sprehodim po mestu in si ogledam strogi center. Klasični problem hotelov v centrih mest je parkiranje. In tudi tukaj je tako. Aplikacija ti sicer omogoča filtriranje po raznih kriterijih, ampak ko vpišeš parking, je zadetkov zelo malo, ali so bistveno predragi. Uporabil sem trik, ki sem se ga naučil skozi svoja potovanja. Zadetke sem uporabil zgolj orientacijsko in se nato usmeril do izbranega cilja, da si ogledam opcije parkiranja na samem mestu. Srečo sem imel že s prvim hotelom. Parkirišče za motorje, neposredno pred vhodom v hotel, hotel pa tik ob parku kraljeve palače. Težko bi našel boljšo lokacijo. Naučil sem se tudi, da se je včasih dobro narediti malo nespretnega in ne rezervirati preko Bookinga, ampak se malo pogovoriti na recepciji. Gospa mi je svetovala, da imam tri opcije: ali mi naredi rezervacijo ona, kar je najdražje, ali jo naredim sam preko Bookinga in plačam nekaj več za všteto provizijo, ali pa se včlanim v njihov klub in rezerviram na njihovi spletni strani. Seveda mi je pomagala, da sem postal član in prihranil nekaj deset eurov.
Namestil sem se v prijetno sobo, se stuširal in odpravil na raziskovanje mesta. Zunaj sem videl motor v prijetni družbi s še nekaj motorji.
Skozi sosednji park sem najprej prišel do kraljeve palače. Vse je izjemno lepo urejeno in ljudje ležerno poležavajo v travi, se sprehajajo ter fotografirajo za kasnejše spomine. Tudi jaz sem naredil nekaj fotografij, naredil sprehod po stopnicah in dvorišču in se odpravil naprej. Usmeril sem se proti morju. Na poti sem srečal nekaj urejenih objektov, ki sicer nisem vedel, čemu služijo in me niti ni pretirano zanimalo. Lepoto lahko občuduješ tudi brez da veš ali je muzej, ali gledališče 😊. Srečal sem tudi nekaj skulptur, spomenikov ipd. Tik ob morju sem naletel na mestno hišo. Google mi je povedal, da tukaj vsako leto podelijo Nobelovo nagrado za mir. Tega nisem vedel. Hiša je opečna in visoka 66 metrov. Sprehodil sem se naprej nekaj deset metrov do morja, kjer sem bil prepričan, da zavijem desno in si ogledam moderni del mesta, kjer so tržnice, trgovine in galerija moderne umetnosti. Pogled na levo se mi je ustavil na trdnjavi, utrdbi, ki je v zgodovini varovala vhod iz morja. Seveda sem takoj spremenil načrt in se povzel na hrib in si ogledal dvorišča, obzidje in topove, ki so razstavljeni. Na vrhu je restavracija, na robu obzidja pa posedajo domačini, pari ali družine.
Ko se tako sprehajam po mestu in raziskujem, nimam časa za obiske muzejev, galerij in podobnega. Ogledam si čim zanimivejši in čim večji del mesta od zunaj. Sprehodim se po ulicah, kupim spominek, kaj malega prigriznem in kje posedim. To mi je v užitek. Za ogled notranjosti muzejev bi potreboval veliko več časa.
Spomnil sem se na znamenito operno hišo, ki jo ima Oslo. Na hitro sem se orientiral in se usmeril do opere. Prečkal sem dvorišče vojaškega muzeja s kupom tankov, topov in orožja. Še danes nisem prepričan, da nisem zavil skozi katera vrata, kjer ne bi smel. Presenetilo me je, da so bili na drugi strani dvorišča postavljeni, kot je bilo prepoznati, vladni avtomobili. Prav tako ni bilo nikjer nikogar, bil sem sam. Iz dvorišča sem izstopil pri vratih na drugi strani v smeri opere.
Operna hiša je velik objekt z urejeno okolico, ki je bila grajena z mislijo na druženje in srečevanje ljudi. Postavljena je ob vodi in ima položne ploskve (klančine), po katerih se povzpneš na streho. S strehe je čudovit razgled nad del mesta. Jasno je, da je bilo polno ljudi in prav čutiti je bilo utrip glavnega mesta, ljudje so se zabavali, imeli tečaje salse na prostem, drugi so se sončili, eni celo kopali na mestni plaži, ki je prav tako ob robu celotnega kompleksa operne hiše. Pogled na zadnjo stran opere razkrije kupico razkošnih stanovanj, vrhnja z velikimi vrtovi na strehah. Glede na standard in ostale cene, si predstavljam, da ti pri tem pomaga samo glavni dobitek na loteriji 😊. Ko sem bil na strehi, je sonce ravno zahajalo, tako da sem imel perfektno svetlobo in čudovit konec dneva. Na vrhu sem posedel nekaj časa in opazoval kako Norvežani uživajo v soncu, druženju. Vsi smo počeli isto, uživali.
Po ulicah, ki so se svetile v zadnji svetlobi sonca, sem se odpravil proti hotelu. Ugotovil sem, da sem za popoldan naredil kar lep sprehod, vsaj deset kilometrov. Seveda pa sem v Oslu pozabil kupiti spominek, magnet, ki ga kupim na vsaki pomembni točki potovanja.
Naslednje jutro je sledil zajtrk, ki je bil pričakovano obilen in z veliko izbiro. Pakiranje in odhod. Navigacija in jaz sva se prve pol ure vozila v krogu in nikakor nisem razumel, kaj želi od mene. Zmeraj sva se znašla na isti točki. Ker je vse kazalo, da se z navigacijo ne bova razumela in našla izhoda iz centra mesta, sem z nekaj prekrški sledil lokalnemu motoristu. Čez čas sem le ugotovil, kje je bil problem najinega sporazumevanja z navigacijo. Oslo ima veliko tunelov pod morjem in ko je meni navigacija kazala cesto, bi jaz moral biti dejansko par deset metrov niže, v tunelu 😊.
Po nekaj krogih vse dobro in že sem se usmeril proti Švedski. Ta dan sem namreč zapustil Norveško.
Vožnja po Švedski je bila precej monotona, saj sem bil cel čas na avtocesti ali hitri cesti. Vozil sem ob morju proti jugu Švedske, da prečkam most v Kopenhagen na Dansko.
Ko se ravno poslavljam od Norveške, povem še eno zanimivost, ki sem jo opazil. Delovišča ob cesti imajo opremljena z animatorji, ki te zabavajo in krajšajo čas, ko čakaš na prosto smer. V rokah imajo zeleno oz. rdečo zastavico in plešejo, se ti prijazno nasmihajo in na vse načine se trudijo zabavati čakajoče. V dveh primerih so bile to mladenke, sklepam da študentke, ki z deloviščem niso imele nič. Tam so bile za našo zabavo. Bil je pa tudi drug primer, kjer te animacije ni bilo, je pa bilo organizirano spremstvo. Cesta je bila enosmerno zaprta in je dejansko cel dan krožil avto, ki je pripeljal kolono v eno smer, se obrnil in našo kolono vodil na drugo stran. Tako je počel očitno cel dan.
Zelo hitro po prečkanju norveško-švedske meje sem ob avtocesti zagledal dva odrasla losa. Celo Norveško sem bil v pričakovanju srečanja te živali in jo srečam šele na povratku in to na Švedskem. Ker sem bil na avtocesti, sem ju videl le za kratek čas, ko sta tekla ob varovalni ograjo in nato v gozd.
Po nekaj urah vožnje sem se približeval mostu, ki povezuje Švedsko z Dansko. Øresundski most je odprt od leta 2000. Skupna dolžina je 7.845 metrov. Zakaj skupna dolžina? Zato, ker je en del most, drug del pa tunel pod morjem, da ne ovira plovnosti ladij skozi ožino. Seveda je prehod plačljiv. Vse skupaj je zelo impozantno, vendar le če gledaš kje od strani iz dobre perspektive. Sama vožnja po mostu ni nekaj posebnega. Ker je hitra cesta, se tudi ustavljati ni dovoljeno. Ko sem pripeljal na drugi strani iz tunela, sem že bil na Danskem in to v Kopenhagnu. Glavni cilj je bil ogled kipa morske deklice, zato sem se takoj usmeril tja. To mesto je bilo povsem drugačno od Osla. Prva zadeva so bili kolesarji, teh je bilo veliko več kot ostalih udeležencev prometa. Seveda so kolesarji imeli glavno vlogo po celem mestu, vse je bilo prilagojeno kolesu; križišča, prehodi, »parkirišča«. Do kipa me je pot vodila skozi center mesta. Del, ki sem ga videl, me ni pritegnil in očaral, kot se mi je to zgodilo v Oslu. Pričakoval sem pa ravno obratno. Veliko sem pričakoval od Kopenhagna, ko sem doma planiral pot. Ko sem naposled prispel do kipa morske deklice, sem bil mešanih občutkov. Kip je postavljen v precej industrijski zaliv, z ne preveč lepim ozadjem. Fotografije, ki sem jih videval in moja predstava je bila precej drugačna. Naredil sem nekaj fotografij, se malo sprehodil po promenadi in se odpravil v center.
Pričel sem z iskanjem hotela, a sem bil precej neuspešen. Vse, kar sem našel, je bilo kar precej iz centra mesta, ali povsem na drugem koncu, kot bi želel. Ker me mesto, ki sem ga videl pri vožnji skozi ulice ni dovolj pritegnilo, sem se naposled odločil, da rezerviram hotel izven mesta, v smeri mojega nadaljevanja. Še danes ne vem, zakaj me Kopenhagen ni pritegnil. Zdel se mi je zelo umazan, veliko grafitov, vse stavbe ob cesti so bile enake. Kot sem zapisal, veliko sem pričakoval od tega mesta, zelo sem se ga veselil, a na koncu me ni pritegnil, da bi si ga ogledal. Mogoče je bilo krivo moje razpoloženje tisti dan, ali utrujenost, ne vem.
Odpravil sem se naprej do hotela, se namestil in užival v večeru. Bil sem kakšnih dvajset kilometrov iz Kopenhagna.
Naslednjič pa trajekt v Nemčijo in ogled Berlina …
Komentiraj
630 km
1 dni
prevožena pot / lokacija
sorodne objave
Zadnje objavljeno
O nas
Motozapisi.si je stran, ki je namenjena motoristom in vsem, ki uživate v potovanjih po svetu. Nepozabne užitke in izkušnje želimo deliti tudi z vami. Mogoče vam bo v pomoč pri načrtovanju podobnih poti. Če nam želite kaj sporočiti, vprašati ali predlagati, to storite na strani O nas.
[…] Nadaljevanje po Oslu … […]
Matej,
vse pohvale za vse dele bloga. Tudi sam se letos odpravljam na pot po Norveški in kar ne morem verjeti kakšno smolo si imel z vremenom. Glede na to kot si napisal da je tesla na vsakem koraku, me zanima kako je kaj s bencinskimi servisi na Z obali.
Imaš mogoče kakšne koordinate ali gpx road book?
Še enkrat vse pohvale
Luka
Hvala za pohvale in obisk. Glede bencinskih črpalk ni potrebe, da te skrbi. Vsako naselje ima kakšno. Veliko jih lahko plačaš kar zunaj – to je v tujini zelo pogosto, druge pa plačaš klasično na blagajni.
Daj mi par dni in ti pošljem še GPX.
m.
Lepo opisano in povedano z občutkom za opazovanje okolice in ljudi ….
Je pa to dokaj zahtevno potovanje….menim da bi bilo lažje v dvoje ….sam sem imel podoben primer v moldaviji kjer sem stežka našel pot iz glavnega mesta Kišinjev…a z malo iznajdljivosti je šlo…
Ja vse pohvale tebi Matej…zelo veliko doživetega in lepi km po Skandinaviji…upam da tudi meni rata kdaj tak podvig…
Vse pohvale….
Miran
Hvala.