Toskana in Rim – 1.del

Letos smo se odločili, da se med prvomajskimi prazniki odpeljemo v Italijo. Organizacijo in plan poti smo zaupali Mateju. Akcije smo se lotili pravočasno tako, da smo ujeli tudi ugodne cene prenočišč. Popotovanja se nas je udeležilo 10 na šestih motorjih. Prve 3 dni se nam je pridružil še en par.

1. dan: Ptuj – Parma – 678km

Zbrali smo se na bencinskem servisu na Ptuju, natočili gorivo, popili jutranjo kavo in se podali na pot ob 6.40 uri. Do Fernetičev smo se peljali brez postanka. Tam smo se dobili še z dvema paroma. Do Verone smo se peljali po avtocesti. V Veroni smo imeli dve urni postanek za ogled. Najprej smo se sprehodili skozi park mimo arene do Julijine hiše. Bila je strašna gneča, da smo komaj prišli na dvorišče do Julijinega spomenika. Šli smo še do reke Adiže, se povzpeli na Petrov most in si od daleč ogledali palačo San Pietro. Sprehod smo nadaljevali do katedrale in se nato vrnili do motorjev. Bilo nam je že pošteno vroče. Pot smo nadaljevali po lokalni cesti do Lago di Garda in se ustavili v mestecu Sirmione, kjer stoji prav poseben Scaligerijev grad – najlepši grad v Lombardiji. Vsi, ki smo bili tam prvič, smo plačali vstopnino 6 € in si ga bolj podrobno ogledali. Sledilo je nadaljevanje vožnje po avtocesti do Parme, kjer smo imeli rezervirano prenočišče. Dva sta šla v trgovino, ženske pa smo na terasi pred hotelom pripravile malico, ki smo si jo prinesli od doma.

2. dan: Parma – La Spezia – Cinque terre – 148 km

Zajtrk smo imeli v hotelu. Potem smo pospravili in se ob 9h odpravili naprej. Vožnja je bila fantastična. Matej je izbral cesto čez prelaz (SS 62). Cesta je bila dobra, z ovinki, vzponi in spusti in čudovitim razgledom. Najprej smo se ustavili na višini okrog 700 m. Tam je že bilo polno motoristov, večinoma starejših. Naredili smo še skupinski posnetek in nadaljevali na prelaz Passo della Cisa na višini 1041 m. Tam je bilo šele polno motoristov. Potem smo se počasi spuščali v dolino in po poti so nam nasproti pripeljali starodobniki različnih znamk. Imeli so nekakšen rally, ki se ga udeležilo ogromno avtomobilistov. V La Spezio smo prišli okrog pol enih. Našli smo prenočišče in se razporedili po sobah. Osvežili in preoblekli smo se in se peš odpravili do postaje, kjer smo si kupili celodnevne karte za vlak skozi Cinque Terre (16 €). Sestavlja jih pet slikovitih mestec, zloženih ob ostre klife italijanske riviere ob Ligurskem morju. Vasice skupaj z obalo in bližnjimi griči spadajo v Cinque Terre National Park ter so del Unescove dediščine. V vsakem od petih mestec najdemo barvite terase, strme zavite ceste, polne lokalov. Peljali smo se do prve vasice Riomaggiore. Po ogledu smo šli na kosilo in se po dveh urah odpravili z vlakom do naslednje vasice Manarola. Ob klifih je urejena sprehajalna pot, od koder je lep pogled na vasico in na morje. Tretjo vasico Corniglia, ki se dviga 100 metrov nad morjem, dostop do nje pa zahteva vzpon po številnih strmih stopnicah, smo izpustili in si ogledali četrto – Vernazza in nato nadaljevali do pete vasice Monterosso, ki ima največje plaže, ter največ hotelov in restavracij. Okrog osmih smo se začeli vračati proti La Spezii. Med potjo smo še kupili kruh in pijačo. Med potjo je tudi malo rosilo, ampak ko smo prišli iz trgovine, je že prenehalo. Pripravili smo si še večerjo in se odpravili spat.

3. dan: La Spezia – Siena – 239 km

Sledila je vožnja po lokalni cesti v jedro Toskane. Ustavili smo se v tipični toskanski vasici Castlefiorentino, kjer smo v vaški gostilni spili kavo (moški so tam igrali karte, šah, domino). Nato smo nadaljevali po cesti med samimi vinogradi do mesteca San Gimignano – mesto s stolpi. Bogatejša je bila družina, višji stolp si je zgradila ob hiši. Danes je ohranjenih še 14 stolpov od prvotnih 70. Najvišji stolp je ob mestni hiši, na katerega se lahko ob plačilu vstopnine povzpneš. Matej, Aleš in Gabrijela so šli na vrh, ostali pa smo posedeli ob sladoledu in pristnem toskanskem vinu. Ogleda vredna je še katedrala in osrednji trg z vodnjakom. Ulice so ozke in polne lokalčkov ter množice turistov. Nadaljevali smo po panoramski cesti do Casttelina in Chianti, kjer je začelo rahlo deževati in potem vedno bolj, tako, da smo si oblekli dežne kombinezone. Na srečo ni dolgo deževalo in ko smo prišli v Sieno smo bili že suhi. Našli smo hotel, postavili motorje v garažo, se preoblekli in se z mestnim avtobusom odpeljali v središče mesta, ki smo si ga najprej ogledali. Glavni trg je zelo zanimiv. Osrednji tlakovan prostor je ogromen, okrog njega pa so v krogu razporejene hiše. Med največjimi in najlepšimi je mestna hiša, ob njej stoji 102 m visok stolp, ki je med najvišjimi renesančnimi stolpi v Italiji. Na vrh vodijo 503 stopnice. Posebna je tudi gotska katedrala, obložena s sivo belimi kamnitimi ploščami. Okrog glavnega trga je polno restavracij. V eno od njih smo šli na kosilo. Privoščili smo si lokalno specialiteto – testenine s polivko iz divjega prašiča in toskansko vino. Sledil je še večerni sprehod, sladoled in vrnitev v hotel. Tilen in Rosana sta se poslovila, saj sta se naslednji dan vračala proti domu.

4. dan: Siena – Rim – 318 km

Toskanska pokrajina je južno od Siene popolnoma spremenjena. Še vedno je gričevnata, vendar so vinograde zamenjale njive, oljčne nasade pa travniki in pašniki. Očitno se tu ljudje večinoma ukvarjajo z živinorejo in kmečkim turizmom. Najprej smo še ustavili v vasici Val d’ Orcia, kjer smo se sprehodili do centra in v vinoteki kupili toskansko vino. Cene vina niso visoke. Nadaljevali smo med hribi in dolinami. Na obrobju so bili malo višji hribi, kjer smo videli tudi sneg. Vasice so razporejene v glavnem na vrhu hribov in v eni taki (Monticchiello) smo se ustavili. Po ogledu vasice smo se usedli na teraso restavracije s čudovitim razgledom po okolici. Nato smo nadaljevali do kraja Pitigliano, ki stoji na skali – pomolu iz tufa, ki se dviguje nad tremi rekami. Zelo zanimivo mesto in lepim razgledom po okolici. Popili smo pivo in razmišljali tudi o hrani, pa je bilo še malo prerano. Nadaljevali smo po lokalni cesti vrezani pod skalo do Saturnie, kjer je zdraviliški kompleks s hotelom, spa-jem in golf igriščem. Zraven pa je še brezplačno naravno kopališče, kjer se zdravilna voda, ki prihaja iz vrelcev s temperaturo 37,5 °C, zliva iz enega bazenčka v drugega preko majhnih slapov. Pogled nanje je čudovit, vonj pa malo manj, saj izrazito smrdi po žveplu. Počasi se navadiš in namakanje v bazenčkih je bila prava osvežitev. Med potjo naprej smo želeli iti na kosilo, vendar je bilo vse zaprto – popoldanski počitek, zato smo nadaljevali do Rima. Prenočišče smo imeli rezervirano v kampu Roma. Midva sva ugotovila, da sva v istem kampu prenočevala pred nekaj leti, ko sva potovala na Sicilijo. Prespali smo v dveh mobilnih hišicah. Ker so bile opremljene tudi s kuhinjo in zraven še velika trgovina, smo si tokrat sami skuhali večerjo.

Preberi 2.del …

1. Toskana in Rim – 2.del - Moto Zapisi pravi:

   17. junija, 2019 ob 23:16

   […] Nadaljevanje … Preberi 1.del. […]

   Odgovori