Anglija in Škotska – 2014 -1.del
Za letošnje poletje sva načrtovala potovanje po Angliji in Škotski. Tokrat ni bilo interesentov, zato sva se na pot odpravila sama.
1.dan: Ptuj – Hohenems (Avstrija) – 696 km
Od doma sva se odpravila ob 6.45 uri po avtocesti mimo Graza do kraja Liezen, kjer sva zapustila avtocesto in nadaljevala po hitri cesti skozi Schladming, mimo Salzburga, skozi Innsbruck in nato skozi množico tunelov do Hohenemsa. Tu se je najina pot za prvi dan končala. Obiskala sva sosedo Roziko, ki tu živi in nama je skupaj s partnerjem prijazno ponudila prenočišče. Pot je potekala brez problemov, tudi brez dežja, le rahlo rosenje pred Innsbruckom. Najlepši del dneva je bil na poti skozi Schladming, kjer sva lahko res uživala v čudoviti naravi.
2.dan: Hohenems (Avstrija) – Reims (Francija) – 664 km
Peljala sva se po južni strani Bodenskega jezera (Švica), velik del čisto ob jezeru. Jezero je turistično zelo razvito, na njem je veliko raznoraznih plovil, tudi kar velikih. Pred mestom Konstanza sva zapustila Švico in prišla v Nemčijo. Peljala sva se po lepo urejeni cesti skozi pokrajino Schwarzwald do Freiburga. Vmes je malo porosilo, vendar nič resnega. Prečkala sva mejo s Francijo in se po Alzaciji peljala proti mestu Colmar. Pokrajina je gričevnata s samimi vinogradi. Tu je začelo močneje deževati, zato sva oblekla dežna oblačila, ki sva jih še kako potrebovala , ko sva se peljala iz Colmarja proti Nancyju čez približno 1000 m visok gorski prelaz. Deževalo je dobri 2 uri. Spremenila se je tudi pokrajina. Levo in desno so bile same njive, vmes zelo lepo urejene kmetije z ograjenimi pašniki za krave. Potem sva se od Metza do Reimsa (središče pokrajine Champagne) peljala po avtocesti. Tu sva začela iskati kamp. Našla sva lep kamp (24,60 €), ki je imel tudi bazen, odprt do 21.30 ure. Najprej sva slekla mokra oblačila, postavila šotor, šla na pivo in se javila domačim. Nato je sledilo kopanje, tuširanje in kuhanje večerje.
3.dan: Reims – Calais – Dover (Anglija) – London – 383 km + trajekt
Po zajtrku sva se odpravila proti Calaisu, kamor sva prispela ob 11.30 uri. Najprej sva kupila karte za trajekt (45 € za 2 osebi in motor), ki naj bi odpeljal ob 13.30 uri. Mislila sva, da bo dolgo čakanje, pa ni bilo tako. Najprej sva morala čez carino (čeprav je tudi Anglija v EU). Carinik je pregledal osebne, jih dal v računalnik, nato pa še pod lupo preveril, če je slika originalna. Nato sva se čekirala za trajekt in že je minila 1 ura. Potem sva malo spremljala dogajanje v pristanišču, natovarjanje enega trajekta, raztovarjanje našega in čas je minil. Trajekt je ogromen, istočasno nalagajo dve etaži. Motoristi smo imeli prednost, ker so imeli posebna mesta za motorje in njihov delavec jih je privezal. Imeli so celo zaščitno blazino za sedež. V ladijski trgovini sva kupila adapter za elektriko in senčilo za luči. Kar hitro so se videli obrisi Anglije – slovite doverske bele pečine. Plovba je trajala 2 uri. Ker se je prestavil tudi čas, je bila ura šele pol treh popoldan. Imela sva še dovolj časa, da sva se lahko pripeljala do kampa v Londonu, ki sva ga izbrala že doma. Navigacija naju je pripeljala točno pred recepcijo (62£ za dve noči). Kamp je bil lepo urejen, motilo pa me je, da ima vse prostore, ki jih uporabljajo kampisti (WC in tuš) zaklenjene. Da lahko vstopiš, moraš pri vratih vtipkati šest mestno kodo. Zelo nepraktično, ker si jo težko zapomniš, če slabše vidiš, potrebuješ očala, otroci pa potrebujejo spremstvo. In vse to v ograjenem prostoru kampa, kamor imajo vstop samo tisti, ki so v kampu. Tako je povsod po Angliji, na Škotskem tega ni. Druga stvar so umivalniki, ki imajo še vedno dve pipi, eno za vročo in drugo za mrzlo vodo. Če želiš imeti toplo vodo, moraš začepit umivalnik, vanj natočit malo vroče in mrzle vode in se umivati kot iz lavorja. Vsaj na tuših imajo mešalne pipe. Tako je po celem Otoku. V kampu tudi nisi mogel posušiti perila, saj je bilo prepovedano napeti vrvico za perilo. V ostalih kampih so imeli stojala za sušenje, na Škotskem pa tudi pralnice s pralnim in sušilnim strojem na žetone. Postavila sva šotor in imela še dovolj časa, da sva se odpravila v trgovino. Pogledala sva si tudi, kje stoji mestni avtobus in kupila vozne karte. Kupiti si moraš kartico, ki stane 5€ in nanjo naložiti kredit 8€, s katerim se lahko voziš cel dan z vsemi mestnimi prevoznimi sredstvi (avtobus, vlak in podzemna).
4.dan: London
Ta dan sva pustila motor pri miru in se z avtobusom odpravila v center. Vozila sva se 1 uro. V predmestju so vse hiše rjave in v ulici vse popolnoma enake. Izstopila sva na Piccadilly Circusu in nadaljevala peš. Najprej sva se sprehodila do Trafalgar Squara z Nelsonovim stebrom v sredini in Nacionalno galerijo. Tam stojijo kipi velikih državnikov med njimi tudi Abraham Lincoln in Winston Churchill. Nadaljevala sva skozi St. James´s park do Buchinghamske palače. Mislim, da se je tam nekaj dogajalo, saj je je bila pred palačo izredna gužva, veliko policajev na konjih, na ulici mimohod godbe in garde, ki so se potem postavili v vrsto pred vhodom v palačo. Nisva čakala, da bi videla, pa tudi obiskovalci niso vedeli kaj se dogaja. Nato sva šla proti Westminstru, si od zunaj ogledala poslopje Parlamenta, Westminster Abbey in sloviti Big Ben. Prečkala sva Temzo in šla do London Eye. Kupila sva karte (42£ za oba). Vožnja je trajala 30 minut. Iz zraka si imel možnost videti ogromno razsežnost mesta. Videla sva veliko znamenitosti, pa tudi do kampa se je videlo (TV antena v bližini kampa). Nato sva se z avtobusom odpeljala do Tower Bridga. Most sva si ogledala in poslikala z vseh strani, ga prečkala in si ogledala še trdnjavo Tower of London samo od zunaj, saj je bila vstopnina 22£ za enega. Potem sva šla še nekaj pojest in popit (na obali Temze). Nadaljevala sva peš do katedrale svetega Pavla. Je velika in lepa katedrala, v katero lahko greš brez vstopnine, vendar ne smeš slikati. Od tu sva se napotila proti avtobusu, vmes kupila še nekaj spominkov, pa kruh in pivo. Z avtobusom sva se odpeljala nazaj do Trafalgar Squara in šla v St. James´s park in se tako kot ostali posedla na travo, si malo odpočila in spila pivo. Bila sva že precej utrujena, zato sva se mimo palače kraljičine garde odpravila na avtobus in nazaj v kamp. Imela sva lep sončen dan.
5.dan: London – Windsor – Stonehenge – Bath – Bristol – Newport – 349 km
Okrog 5h zjutraj je začelo deževati, tako da sva šotor pospravila čisto moker. Zajtrk sva imela pod gostim drevesom, počasi pa je nehalo deževati in nisva oblekla dežnih kombinezonov. S pomočjo navigacije sva se odpravila iz Londona, za kar sva potrebovala približno eno uro. Prispela sva v Windsor, kjer stoji največji naseljeni grad na svetu in je ena od uradnih rezidenc kraljice Elizabete II. Grad sva si ogledala samo od zunaj, ker je bila sobota in so bile velike kolone v vrsti za nakup vstopnic. Nadaljevala sva proti Stonhenge. Po poti je spet začelo močno deževati in spomenik v Stonehengu (zložene večje in manjše kamnite bloke) sva poslikala samo od daleč. Od tu sva se peljala proti mestu Bath. Vmes sva se ustavila v eni vaški gostilni v kraju Warminster, kjer naju je nagovoril tudi domači motorist. Kraj Bath je strjeno naselje na hribu, ki se spušča proti reki. Je staro zdraviliško naselje. Tu sva začela iskati kamp. Ker je bila sobota in turistični kraj ni bilo mogoče najti prostora. Kampi so bili ali zasedene ali samo za kamperje ali pa samo za člane kluba. Tako sva se odločila, da nadaljujeva mimo Bristola čez kanal (mostnina se plača, razen za motoriste) v Wales. Tu sva ponovno začela iskati kamp. V prvem neuspešno, v drugem pa sva bila že prepozna. Kampe zapirajo ob 18.uri. Kljub temu sva prišla noter. Vse parcele so bile zasedene in dva motorista iz Kölna sta nama na svoji parceli odstopila prostor, da sva lahko postavila šotor. Ponoči je ponovno malo deževalo.
6.dan: Newport – Birmingham – Manchester – Liverpool – 405 km
Zjutraj je še vedno malo deževalo, a je hitro nehalo. Zajtrkovali in pospravljali smo v suhem, vendar mokre šotore. Ko sva se vozila po Walesu, so imeli zelo čudne zapise. Imena krajev so zapisana kar brez samoglasnikov (npr. Brmnghm za Birmingham ali Cwghm ne vem za kaj). V Birminghamu sva si ogledala muzej motociklov. Splača se ga pogledati, če že greš mimo. Razstavljenih imajo 800 motociklov, pa tudi vstopnina ni previsoka (4,50£). Nadaljevala sva do Manchestra, kjer sva si ogledala stadion FC Manchester United. Začela sva iskati kamp, vendar ga v smeri Liverpoola ni bilo. Odločila sva se, da se odpeljeva do Liverpoola in tam poiščeva prenočišče v hotelu formule F1. Imela sva srečo, tudi cenovno (25£ za oba). Preoblekla sva se in šla peš na sprehod. Ker je hotel nasproti znamenitega Albert Docka, sva šla najprej tja. Sprehodila sva se mimo muzeja Beatlov (zaprt) in Pubov z njihovo glasbo. Obiskala sva še trgovino s spominki. Trgovinice v Albert Docku so bile zaprte, ker je bila nedelja. Obhodila sva še Areno. Ob morju je zelo pihalo, zato sva se podala v mestno jedro, kjer je peš cona. Lokali so bili odprti, trgovine pa v glavnem zaprte. Našla sva Mc´Donalds, kjer sva se za 9 £ pošteno najedla, pa še nekaj za zajtrk nama je ostalo. V sosednji lokal sva šla še na pivo. Imeli so vsaj 10 vrst domačega in še toliko tujega piva. V hotelu sva potem posušila še nekaj mokrih oblačil, se javila domačim in dan je bil pri kraju.
7.dan: Liverpool – Preston – Carlisle – Glasgow – 408 km
Po obalni cesti sva se peljala do Prestona, ki je znan po katedrali z najvišjim zvonikom (94 m). Potem sva se ustavila v kraju Carlisle. Tam sva si ogledala grad, v katerem je bila v 16. stoletju zaprta celo Mary, kraljica Škotov. Za tem sva prečkala mejo med Anglijo in Škotsko. V navigaciji sva poiskala kamp v bližini Glasgowa in ob 15h prispela v lepo urejen kamp (19,20£). Postavila sva šotor, skuhala kosilo in se odpravila v Glasgow. Zapeljala sva se v center mesta in se peš sprehodila do mestne hiše, galerije, glavnega trga in do peš cone. Potem sva se z motorjem odpeljala še do katedrale, jo poslikala in se vrnila v kamp. Ta dan ni nič deževalo, je pa bilo zvečer precej hladno.
Nadaljevanje oz. drugi del sledi približno čez en teden.
Komentiraj
Zadnje objavljeno
O nas
Motozapisi.si je stran, ki je namenjena motoristom in vsem, ki uživate v potovanjih po svetu. Nepozabne užitke in izkušnje želimo deliti tudi z vami. Mogoče vam bo v pomoč pri načrtovanju podobnih poti. Če nam želite kaj sporočiti, vprašati ali predlagati, to storite na strani O nas.
Čudovito… v Londonu sem bil že večkrat a nikoli še z motorjem. Ker sem tudi sam “dolgoprogaš” sta mi dala idejo za še eno pot! Hvala!
Lep zapis, komaj čakam na drugi del poti. Pred desetimi leti sem tudi sam opravil podobno turo, še sedaj se jo z nostalgijo spominjam. Vajin zapis mi je osvežil spomine. Tudi mi smo šli mimo Stonehenga čez Bristolski most v Wales, tisti kraji so mi bili zelo vseč. Potem jo nismo vsekali gor proti škotski, ampak smo raje šli na zahod ( Swansea, Tenby, Milford Heaven in nazaj čez Brecon Beacons). Enkratna pokrajina.
Lepo, vidim, da sta uživala. Vsaj pristno angleško vreme sta okusila. Saj ne, da ga primanjkuje v Sloveniji. Se že veselim prebiranja nadaljevanja.
Se že veselim nadaljnega branja!