Z motorjem na Gibraltar – 2. del

Nadaljevanje 1. dela…

6. dan: Tarifa – Ronda – Granada – Lorca – 580 km

Odhod iz kampa je bil ob 9.40 uri. Vreme se je malo zjasnilo. Moški, ki je že nekaj dni v kampu, nam je povedal, da je pred nekaj dnevi celo rahlo snežilo. Najprej smo se odpravili do kraja Tarifa, ki je v resnici še malo južneje od Gibraltara. Zapeljali smo se do obale. Ker je pihal veter, je bilo v morju kar nekaj deskarjev na vodi. Ivan je šel poskusit kakšna je voda. Ugotovil je, da je premrzla za kopanje. Zapustili smo obalo in se zapeljali v notranjost proti kraju Ronda. Pot nas je vodila med hribi, kjer je lepa vijugasta cesta, idealna za motoriste. Ustavili smo se v Rondi, majhnem mestecu, ki se razprostira na dveh skalah, ki ju loči globoka soteska, ki jo je naredila reka. Oba dela sta z mostom povezana. Je lepo malo turistično mestece z mnogimi trgovinicami in veliko areno za bikoborbe. Nadaljevali smo proti Granadi, kjer so bili levo in desno ogromni nasadi oljk. Po hribih je vse polno vetrnic za proizvodnjo električne energije. Ob prihodu v Granado je bila na cesti izredna gneča, saj je bil tudi tam praznik (1.maj). Želeli smo si ogledati palačo Alhambra. Že v mestu so nas turisti, ki so se vračali s palače opozorili, da ne bomo prišli v palačo, saj so še zdaj velike vrste pri blagajnah za vstopnice. In res. Na cesti je bila taka gneča, da smo se že med potjo zaradi semaforov porazgubili. Razdelili smo se v dve skupini, ki se v mestu kljub navigaciji nismo več srečali. Dogovorili smo se, da se dobimo na bencinski črpalki izven mesta. Nadaljevali smo proti Lorci, vmes v McDonaldsu nekaj malega pojedli in nekaj km za Lorco našli kamp, v katerem so imeli tudi mobilne hišice. Ponudili so nam veliko hišico za 6 oseb po zelo sprejemljivi ceni (10 evrov na osebo), zato smo se odločili za najem. Hišica je bila res prostorna, imela je tri dvoposteljne sobe, dnevni prostor, kuhinjo in kopalnico. Skuhali smo si juho, se stuširali in šli spat.

7. dan: Lorca – Valencia – Barcelona – 652 km

Pripravili smo si zajtrk, malo pospravili in se ob 9.20 uri odpravili proti Valencii. Ustavili smo se v središču mesta. Ogledali smo si kulturni center, ki je narejen v obliki velike bele ladje. V tem centru je oceanografski muzej, kinodvorane, opera, palača umetnosti, muzej znanosti, hortikulturni muzej.  Okrog so tudi bazeni vode, vmes pa lepe sprehajalne poti. Nadaljevali smo po obalni cesti proti Barceloni. Vmes smo se ustavili v restavraciji za tovornjakarje. Ponudili so nam meni kosilo za 10,50 evra. Izbirali smo lahko med različnimi predjedmi, glavnimi jedmi in sladico. Mi smo izbrali testenine z omako in solato za predjed, zrezek s krompirjem in sladico. K meniju je spadala tudi ena pijača. Tokrat smo se res pošteno in poceni najedli. Pot smo nadaljevali in ob 21. uri prispeli v Barcelono. Prenočišče smo si poiskali v hotelu Ibis (23 evrov na osebo). Malo smo se osvežili, se preoblekli, nato pa smo na recepciji naročili taksi, ki nas je zapeljal v center Barcelone do cerkve Sagrada Familia (30 evrov). Ogledali smo si veličastno cerkev, ki jo še vedno gradijo ali pa obnavljajo. Nadaljevali smo sprehod po mestu, vse zanimivosti so bile osvetljene, tako da smo vedeli kje je kaj vredno pogledati. Vmes smo vse poslikali. Sprehod smo zaključili v prijetni gostilni – pubu z imenom Obama. Malo smo posedeli, popili pivo in sangrio in se s taksijem vrnili v hotel (30 evrov). Spat smo šli okrog druge ure zjutraj.

8. dan: Barcelona – Francoska obala – Ventimiglia (Italija) – 741 km

Tokrat smo spali malo dalje. Iz hotela smo se najprej odpeljali v center Barcelone in se ustavili pred stadionom FC Barcelona. Vstopnina za ogled je bila 23 evrov, zato si je stadion ogledal samo Aleš. Okrog 11.30 ure smo zapustili Barcelono in se odpravili proti francoski meji. Za ta dan nismo planirali nobenih ogledov, ampak smo želeli opraviti čim več poti. Vmes smo se ustavili samo za tankanje (približno na 200 km) in si takrat privoščili tudi kratki počitek, popili kavo, vodo ali pojedli sendvič. Prevozili smo celo pot skozi Francijo po približno isti poti kot pred dnevi in prečkali še italijansko mejo.  Okrog 21. ure smo prišli v kamp v bližini Ventimiglie (18,60 evrov na šotor). Postavili smo si šotore, skuhali še večerjo iz zaloge (testenine v omaki, rižoto). Ker je bil kamp blizu morja, so se moški sprehodili do obale, midve pa sva pospravili in uredili zapiske.

9. dan: Ventimiglia (Italija) – Ptuj – 908 km

Zjutraj nas je Slavo presenetil in nam iz trgovine prinesel zajtrk. Po zadnjem pospravljanju šotorov, smo se okrog 10. ure odpravili na pot proti domu. Nismo planirali posebnih postankov, ampak smo želeli čimprej domov. Okrog 17. ure smo prečkali slovensko mejo. Ustavili smo se v Lomu. Spet so se začeli zbirati oblaki in pričakovali smo lokalno nevihto.  Ko smo zapeljali na ljubljansko južno obvoznico, je začelo močno deževati in vsipala se je toča. Nismo se utegnili niti obleči in ni šlo samo za nevihto ampak je deževalo vse do Ptuja. Domov smo prispeli okrog 21. ure, prvič res premočeni.

Še nekaj statističnih podatkov:

Na poti smo bili 9 dni, prevozili smo približno 6000 km, porabili 350 l bencina. Okvirni stroški za dve osebi na enem motorju so bili: bencin–550 €, cestnine–200 €, prenočišče–200 €, ostali stroški (vstopnine, hrana, pijača)–350 €, skupaj 1300 €.