Z motorjem na Gibraltar – 1.del

Za letošnje prvomajske praznike (od 26.4. do 5.5.2013) smo se člani MK Kurent Ptuj odločili, da obiščemo najjužnejšo točke Evrope – Gibraltar.  Na pot se nas je odpravilo šest motoristov s štirimi motorji.  Del poti so se nam pridružili še štirje motoristi na dveh motorjih.

1. dan: Ptuj – Trst – Padova – Verona – Genova (Italija) – 857 km

Zbrali smo se na ptujski bencinski črpalki in ob 6.25 uri krenili na pot. Čez Slovenijo smo se peljali po avtocesti do Fernetičev (vmes postanek na Lomu). Po Italiji smo nadaljevali po avtocesti mimo Trsta, Benetk, Padove, Verone do Piacenze, kjer smo zapustili avtocesto in se zapeljali proti Genovi po stari cesti. Pot nas je vodila med hribi ob reki čez gorski prelaz. Vožnja je bila čudovita, malo počasnejša, vendar smo lahko občudovali pokrajino. Ustavili smo se v kraju Bobbio, kjer smo si privoščili krajši oddih. Vreme je bilo ves čas oblačno, včasih je vmes posijalo sonce, tu in tam pa tudi rahel dež. Nadaljevali smo proti Genovi. Ker nismo prišli po avtocesti, smo se peljali skozi Genovo. Genova je zelo veliko mesto, ima velik stari del, še večji pa novi del z bloki in stolpnicami. Ima tudi ogromno pristanišče. Nadaljevali smo po obalni cesti proti Savoni. Na cesti je bilo veliko prometa, semaforizirana križišča, tako da smo za 20 km potrebovali 1 uro. Malo za Savono smo obupali in se ponovno vrnili na avtocesto, na kateri smo za zadnjih 30 km potrebovali manj kot pol ure. Prispeli smo v kamp v kraju Pietro Ligure (16,30 evrov na šotor).

2. dan: Pietro Ligure (Italija) – Monte Carlo – Monako – Nica – Antibes (Francija) – 185 km

Po zajtrku in pospravljanju šotorov smo se okrog 9.30 ure odpravili naprej ob Ligurski obali, kjer imajo zelo razvit turizem. Kraj je sicer podoben kraju. Ob cesti so hoteli in apartmajska naselja, imajo zelo lepe sprehajalne poti, veliko zelenja (palme in bori), ter lepe peščene plaže, ki so bolj ali manj samevale, saj vreme ni bilo primerno za kopanje, niti za poležavanje na plaži. Po kraju Andora smo se ponovno vrnili na avtocesto, prečkali francosko mejo in prispeli v Monte Carlo. Najprej smo se ustavili pred znamenito igralnico, kjer so nam prijazni policisti  dovolili kratek postanek. Zapeljali smo se po cesti, na kateri vozijo tekmovalci formule 1 do obale, kjer imajo že vse pripravljeno za dirko, ki bo od 23. do 26. maja. Sprehodili smo se ob obali, skozi marino in občudovali velike jahte. V Monte Carlu smo si privoščili pijačo v obalni restavraciji. Nadaljevali smo proti Monaku. Po daljšem iskanju smo našli parkirišče pod Monakom, kjer so nas zastonj spustili na parkirišče. Z dvigalom smo se povzpeli na vrh. Sprehodili smo se po kraju do knežje palače, kjer smo si ogledali nastop stražarja pred palačo. Sledil je še pogled od zgoraj na Monte Carlo, fotografiranje in sprehod po drugi strani nazaj do oceanografskega muzeja, spust do parkirišča in nadaljevanje vožnje proti Nici. Peljali smo se skozi center Nice in potem po Angleški promenadi. Na desni strani smo občudovali lepe zgradbe, predvsem hoteli, vmes je veliko zelenja, na levi pa so bile ogromne peščene plaže. Nadaljevali smo po obalni cesti proti Antibesu. Kamp, v katerem smo nameravali prenočevati, je bil zaprt, naslednji zaseden, šele v tretjem smo imeli srečo. Nismo pa imeli sreče z vremenom, saj je med iskanjem kampov začelo deževati in smo šotore postavljali v  dežju (13 evrov na šotor).

3. dan: Antibes – Cannes (Francija) – Figueras (Španija) – Girona – 573 km

Najprej smo si pripravili zajtrk. Na recepciji smo si že prejšnjo večer naročili kruh, tako da smo imeli svežega. Vse smo imeli vlažno, tudi šotore smo pospravili mokre, saj je ponoči deževalo. Ob 9.20 uri smo se po obalni cesti zapeljali do Cannesa. Ustavili smo se pred festivalno dvorano, se sprehodili okoli nje, se poslikali na rdeči preprogi in si ogledali plažo. Nadaljevali smo po avtocesti severno od Marseilla, skozi Arles, Nimes, Montpelier do španske meje. Ob cesti so bili levo in desno sami vinogradi. Kmalu po prihodu na avtocesto je pričelo deževati, zelo se je ohladilo in zapihal je močan veter. Oblekli smo si dežna oblačila in tako smo se vozili celo pot. Temperatura je bila od 8 do 10°C, po prehodu španske meje celo 6°C. Na okoliškem gorovju je bil še sneg. Ustavili smo se kraju Figueres, kjer smo si želeli ogledati Dalijev muzej, pa je bil že zaprt. Glede na vremenske razmere smo se odločili, da ne bomo postavljali šotorov, ampak si bomo poiskali prenočišče. Našli smo ga v Gironi v hotelu Ibis (25 evrov na osebo prenočišče z zajtrkom). Najprej smo se stuširali, potem pa smo šli v restavracijo na večerjo (samopostrežna večerja s pijačo je bila 13,90 evrov na osebo).

4. dan: Girona – Barcelona – Valencia – Alicante – 659 km

Zjutraj je deževalo, tako da smo si že v hotelu oblekli dežne kombinezone. Glede na vreme smo se odločili, da si bomo Barcelono ogledali, ko se bomo vračali. Na pot smo se odpravili ob 8.20 uri. Peljali smo se skozi Valencio (panoramski ogled), našli smo tudi vzporedno cesto avtocesti, na kateri se ne plača cestnina. Celo pot je deževalo, zato smo tudi za ta dan planirali spanje v hotelu. Malo pred Alicantejem se je zjasnilo, zato smo spremenili mnenje in se odločili za kamp, da vsaj posušimo šotore. Kamp v kraju Santa Pola je bil lepo urejen (16 evrov na šotor). Postavili smo šotore, šli v trgovino, si pripravili večerjo in potem šli na večerni sprehod po kraju do plaže.

5. dan: Alicante – Murcia – Malaga – Gibraltar – 757 km

Odhod iz kampa je bil ob 8.40 uri. Peljali smo se mimo Murcie do Malage, kjer smo se zapeljali skozi mesto. Hitro smo morali spet obleči dežne kombinezone. Deževalo je skoraj celo pot in temperatura je bila od 6 do 10°C. Na srečo je malo za Malago nehalo deževati, tako da smo si lahko slekli dežna oblačila. Peljali smo se tik ob obali skozi lepo urejena turistična naselja. Španci se ukvarjajo s pridelovanjem zelenjave in sadja. Videli smo ogromno rastlinjakov in nepregledne nasade oranž in limon, ki so bile v tem času zrele za obiranje. Po dolgi vožnji in utrujeni (predvsem zaradi vremena) smo okrog 18. ure prispeli na Gibraltar. Bila je velika gneča. Na srečo imajo poseben pas za motorje in skuterje, tako, da nismo predolgo čakali. Ker je Gibraltar še vedno angleško ozemlje, smo morali ob prehodu pokazati osebni dokument. Malo smo se vozili sem in tja in potem parkirali motorje na parkirišču pred gondolo, ki vozi obiskovalce na grad, kjer prosto živijo opice, ki skačejo sem in tja, se s tabo fotografirajo, če pa jim kaj ne paše ti lahko tudi kakšno »primažejo«.  S vzpetine je krasen pogled na Gibraltar z okolico in čez morje na Afriko, ki se tu najbolj približa Evropi. Razdalja je okrog 14 km. Zapeljali smo se tudi do točke, ki označuje najjužnejšo točko Evrope. Odpeljali smo se proti Tarifi, kjer smo našli kamp (20 evrov na šotor). Ker smo bili že precej pozni, smo šli na večerjo v bližnjo restavracijo.

Nadaljevanje oz. drugi del sledi približno čez en teden.