Skandinavija, Nordkapp – 2. del

Nadaljevanje 1. dela …

9. dan: Nordkapp – Alta – Olderdalen – 458 km

Nordkapp smo zapustili po isti poti kot smo prišli. Po nekaj km smo se obrnili proti zahodu v smeri Alte proti norveški obali. Bilo je zelo hladno (8°). Bili smo pošteno oblečeni, od podoblačil, windstoperja, motoristične jakne in na vrh še dežne jakne, tako, da nas ni zeblo. Popoldan smo se ustavili za malico v Alta fjordu, kjer je Janko  naenkrat v morju zagledal kita. Vsi smo ga prvič videli v živo. Nekaj časa smo vzhičeno strmeli, potem se je nekdo spomnil, da bi ga lahko poslikali. Pripravili smo fotoaparate, vendar smo bili prepočasni, da bi ga ujeli v objektiv. Nadaljevali smo proti Olderdalenu in si v bližnjem kampu najeli dve hišici, eno za štiri osebe, drugo za dve (19 evrov na osebo). V skupni kuhinji smo skuhali večerjo in se malo prej odpravili spat.

10. dan: Olderdalen – Svolvaer (Lofotski otoki) – 479 km

Zjutraj je bilo še vedno mrzlo in oblačno. Tu in tam se je pokazalo tudi sonce. Vozili smo se ob fjordih, levo in desno pa so bile visoke gore polne snega. Čez most smo prišli na Lofotske otoke, ki so med seboj povezani z mostovi ali predori pod morjem. Pokrajina je zelo lepa, veliko je majhnih otočkov, večji imajo cesto speljano ob obali, drugače pa so gorati s snežnimi vrhovi. Ustavili smo se po  približno 250 km v kraju, kjer so imeli ob obali tudi tržnico. Nismo našli nič uporabnega. Ker je bil čas za malico, smo šli v restavracijo s hitro prehrano. Za en hamburger s krompirčkom in srednjo pijačo smo plačali 17 evrov. Nadaljevali smo po Lofotih in se ustavili v kraju Svolvaer, kjer so nam ponujali bungalov za 6 oseb za 300 evrov, zato smo nadaljevali pot do bližnjega kampa. (18 evrov na šotor). Postavili smo šotore in se potem vrnili v mesto na ogled oz. sprehod po glavnem trgu ob obali. Na stojnicah so prodajali posušene ribe. Na celem delu severne Norveške imajo ob obali postavljene sušilnice za ribe polenovke. Sušilnice so podobne našim kozolcem, le da mi sušimo travo, oni pa ribe. Vrnili smo se v kamp, ki je bil vzorno urejen. Vsi skupni prostori (stranišče, umivalnica, tuši, kuhinja in pralnica) so bili zaklenjeni. Vstop je bil možen s kodo, ki smo jo dobili na recepciji.

11. dan: Svolvaer – A – Bodo (trajekt) – 181 km

Po krepkem zajtrku smo nadaljevali vožnjo po Lofotih. Pokrajina je čudovita. Cesta je speljana ves čas ob obali, z globokimi zalivi, ovinkov ni manjkalo (kompenzacija za čisto ravno cesto po Finski). Obala je včasih kamnita, včasih prodnata, ponekod pa tudi peščena. Na eni takih smo se ustavili in fotografirali. Idealna plaža za dopust, samo morje je malo prehladno. Odpeljemo se proti kraju z najkrajšim imenom A. 5 km pred krajem A je trajektno pristanišče, kjer smo se ustavili, da bi si kupili karte za trajekt ob 15. uri. Čeprav je bilo šele ob dvanajstih, so nas postavili v vrsto (bila je že dolga kolona) in nam povedali, da moramo tam ostati, če želimo priti na trajekt. Tako je odpadel ogled ribiškega kraja A. Škoda. 3 ure smo čakali v koloni. Še dobro, da je bilo lepo vreme. Ob 15. uri smo se vkrcali na trajekt. Vožnja do celinskega dela Norveške je trajala 3 ure in 15 minut. Nadaljevali smo še 60 km, si poiskali kamp in postavili šotore (18 evrov na šotor). Po večerji je sledilo še tuširanje in spanje.

12. dan: Bodo – Mo I Rana – Grong  – 475 km

Vožnjo smo nadaljevali proti severnemu polarnemu krogu. Malo prej smo se ustavili in si ogledali muzej o življenju na severni Norveški v drugi polovici 19. stoletja. Tudi na norveški strani imajo označen severni polarni krog, vendar manj pompozno kot na Finskem. Tu stoji tudi spomenik jugoslovanskim partizanom, na katerem je nekdo razbil spominsko ploščo. Poslikali smo se, nakupili nekaj spominkov in nadaljevali proti Mo I Rani. Na poti smo naleteli še na eno mejno črto . Na cesti imajo označeno mejo med severno in južno Norveško. Nadaljevali smo proti kraju Grong in si v bližini poiskali kamp (17 evrov na šotor). Postavili smo šotore, si skuhali večerjo in se hitro odpravili spat, saj so bile tukaj poleg komarjev še drobne mušice, ki so bile veliko bolj nadležne in noben Autan jim ni prišel do živega.

13. dan: Grong – Trondheim – Andalsnes – 490 km

Mušice so bile še vedno nadležne. Zato smo kar hitro zapustili kamp. Temperature za potovanje so bile idealne (od 16°do 19°C). Pokrajina je postala precej drugačna. Pojavila so se polja ječmena, krompirja, vendar vse z vsaj enomesečnim zaostankom za nami. Takrat je cvetel španski bezeg. Levo in desno so se zopet pojavile zasnežene gore. Tu je veliko smučarskih središč (Oppdal, Trondheim,..) in značilne gorske kmetije. Imajo veliko krav, tako da po dolini precej smrdi po gnoju in gnojnici, ki jo vozijo na njive. Pojavili so se sivi oblaki in še pravočasno smo si oblekli dežna oblačila. Dve uri smo se vozili po dežju in potem v planiranem kraju Andalsnes poiskali kamp. Tokrat nismo postavljali šotorov, ampak smo najeli hišice (17 evrov na osebo). Vklopili smo gretje, da smo se malo posušili. Ivan je dal na radiator sušit mokre rokavice, ker pa je bilo prevroče, so se mu zapekle. Na srečo je imel Janko s seboj rezervne in mu jih je posodil. Preden smo šli spat, je prišla v kamp še ena slovenska družina s Postojne (z avtomobilom), ki so potovali v obratni smeri kot mi. Povedali so, da imajo že šesti dan dež. Prišel je tudi lastnik kampa, ki nam je povedal najnovejšo vremensko napoved- oblačno z dežjem. Kaj hočemo?

14. dan: Andalsnes – Trollove lestve –  fjord Geiranger – Lillehamer – Oslo –  570  km

Jutro je bilo oblačno in megleno, vendar brez dežja. Temperature so bile ugodne za vožnjo (okrog 15°). Za vsak slučaj smo si kar pred odhodom oblekli dežna oblačila. Odpravili smo se proti Trollovim lestvam. Ob vznožju smo se ustavili na parkirišču, da smo poslikali cesto, ki se cik-cak vzpenja proti vrhu, na levi in desni strani pa sta dva mogočna hudournika. Vožnja je bila zanimiva, pogled navzdol je bil odličen, navzgor pa smo videli razgledno ploščad. Na začetku vzpona smo srečali tudi kolesarja. Ko smo se mimo hudournika obrnili na desno stran gorovja, smo prišli v meglo in nismo videli več navzgor proti razgledni ploščadi, pa tudi navzdol zelo slabo. Malo smo bili razočarani. Čez nekaj časa, se je megla spet razkadila in pogled je bil ponovno veličasten. Na vrhu smo se ustavili in šli do treh razglednih ploščadi. S prve je bil čudovit pogled na hudournik, s tretje pa na zavito cesto. Opazimo kolesarja, ki je že na polovici poti. Obiskali smo še trgovino s spominki in ko smo se odpravili s parkirišča, je bil kolesar že na vrhu. Cesta se je še nekaj časa vzpenjala, potem se je začela spuščati. Spust ni bil tako veličasten kot vzpon. V dolini smo prišli do morskega zaliva, ki smo ga prečkali s trajektom(10 minut, 10 evrov). Na drugi strani smo ponovno dvignili in od zgoraj se nam je odprl pogled na enega najlepših fjordov – Geirangerjev fjord. V zalivu smo videli dva velika trajekta in nekaj malo manjših ladij, ki so bile kot drobne pikice. Spustili smo se v dolino, obvozili pristanišče in se ponovno povzpeli do višine 1500 m. Na vrhu je bilo še okrog 1 m snega. Jezero je bilo zaledenelo. Počasi smo se začeli spuščati in ob reki smo nadaljevali pot proti Otti, kjer smo se ponovno priključili na glavno cesto proti Oslu. Vmes smo se ustavili v kraju Lom, kjer stoji ena najstarejših lesenih cerkvic na Norveškem. Mi smo našli letnico 1021. Od tu naprej je tudi resno deževalo. Bili so pasovi močnega dežja, pa rahlega in spet  nič, pa se je spet ulilo in tako celo popoldne. Nikoli nisi vedel kakšno bo vreme za naslednjim ovinkom. Zato smo tudi samo obvozili Lillehamer, čeprav smo imeli planiran postanek. S ceste smo videli prizorišče OI z olimpijsko vasjo in od daleč skakalnice. Približno 100 km pred Oslom smo začeli iskati prenočišče. Ker je deževalo, smo se odločili za spanje v hišicah. V prvem kampu, kjer smo se ustavili, so bile vse hišice zasedene. Povedali so nam, da je pred Oslom le še en kamp in so nam dali naslov. Ko smo se pripeljali do tega kampa, je lilo kot iz škafa in na našo nesrečo v kampu sploh ni bilo hišic, ampak bi si lahko postavili le šotor. Nadaljevali smo proti Oslu, kjer je tudi nehalo deževati. Na vzpetini nad Oslom smo našli kamp in si postavili šotore. Na srečo se je dež dokončno poslovil.

15. dan: Oslo – Kobenhaven (trajekt) – 37 km

Zjutraj smo šli najprej v pristanišče. Trajekta nismo vnaprej rezervirali. Rekli smo, če bo prostor, gremo s trajektom na Dansko, drugače pa po cesti. Na naše začudenje so rekli, da je prostor. Štiri posteljna kabina in dva motorja je stalo 314 evrov na par. Dvoposteljna je bila dražja in tudi bolj luksuzna, saj navadnih ni bilo več prostih (300 evrov na osebo). Do odhoda smo si šli ogledat Oslo. Najprej smo se odpeljali do skakalnice Holmenkolen od koder je lep pogled na celi Oslo. Potem smo se zapeljali v center Osla in si ogledali parlament, kraljevo palačo, univerze, teater, mestni park,… V trgovini smo nakupili še nekaj malenkosti in se ob 15 uri vkrcali na trajekt. Do odhoda ob 17. uri smo se stuširali, si ogledali ladjo. Motorje smo imeli v tretjem, eno sobo v šestem , drugo pa v desetem nadstropju. Vrh ladje je bil v 11. nadstropju, kjer je bil tudi mali bazen in dva jaccuzija. Na ladji je polno restavracij, trgovine, kazino. Cene so zelo visoke, tako da smo si večerjo privoščili v lastni režiji v sobi.

16. dan: Kobenhaven(Danska) –  Hamburg (Nemčija) – 422  km

Imeli smo mirno plovbo, tako da je bilo spanje na trajektu prijetno. Malo pred pristankom smo videli še najdaljši most v Evropi, ki povezuje Švedsko in Dansko in je bil odprt leta 2000. V Kobenhavnu smo se peš sprehodili po centru mesta, si ogledali »severne Benetke«, Andersenovo rojstno hišo, zabaviščni park Tivoli in se odpeljali v pristanišče, kjer na vhodu stoji kip male morske deklice. Kip je narejen iz brona, visok je 165 cm in težek 175 kg. Postavljen je na granitnem kamnu ob pomolu  in gleda proti obali. Pot smo nadaljevali proti Nemčiji. Proti mestu Odense je še en dolg most. Skupaj s cesto je nad vodo 15 km. V okolici Hamburga smo ob majhen jezeru našli privatni kamp, kjer nam je prijazni lastnik pomagaj poiskati primeren prostor za kampiranje in nam ponudi hladno malo pivo za 1 evro. Končno nekaj po normalnih cenah. Postavili smo si šotore, poiskali še zadnje zaloge hrane in si skuhali večerjo.

17. dan: Hamburg – Frankenthal – 672  km

Ko smo se zbudili, je bilo čudno vreme – oblačno, vmes je sijalo tudi sonce. Ravno, ko smo gledali kam bi dali sušit šotore, ki so bili mokri zaradi nočne vlage, je zapihal veter in prinesel močno nevihto. Komaj smo še uspeli pobegniti v šotore. Bil je zelo močan naliv, vmes je bila tudi toča. Po nevihti smo pospravili kar mokre šotore, saj smo vedeli, da jih zvečer ne bomo potrebovali. V Nemčiji imam sorodnike in zadnjo noč smo prespali pri njih. Pripravili so nam večerjo z žara , različne solate in dovolj pijače. Prespali smo v sestričninem stanovanju, midva v spalnici, ostali na blazinah in v spalnih vrečah. Ker je bilo vreme lepo, smo posušili tudi šotore.

18. dan: Frankenthal –  Ptuj – 836 km

Zjutraj so nam pripravili skupni zajtrk, potem pa smo se razdelili v dve skupini. Midva sva ostala še nekaj dni v Nemčiji, ker je sestrična v soboto praznovala Abrahama, ostali štirje pa so šli domov. Pot domov je potekala brez problemov. Potovanje je potekalo po avtocesti z vmesnimi postanki za tankanje in malico. Ob 18. uri so poklicali, da so dobro prispeli. Tudi midva sva potovala domov brez problemov.

Zaključek:

Skupaj smo preživeli 18 dni. Kljub temu, da smo bili v takšni sestavi prvič tako dolgo skupaj, smo se dobro razumeli. Nismo imeli nobenih poškodb in nikakršnih zdravstvenih problemov. Videli smo veliko novega in zanimivega. Prepotovali smo 11 različni držav. V Baltskih in Skandinavskih državah smo bili prvič. Življenje je precej drugačno kot pri nas, predvsem na skrajnem severu. Za nas je bilo precej nenavadno, da teden dni nismo videli teme. Ob desetih zvečer, ko smo se odpravljali spat, je bilo sonce še visoko na nebu. Imeli smo srečo z vremenom. Dež smo imeli samo tri popoldneve. Prevozili smo 8545 km. Do Nordkappa smo prevozili 3925 km in smo ga osvojili osmi dan, pot čez Norveško in do doma pa je bila dolga 4620 km.

1. Skandinavija, Nordkapp – 1. del - Moto Zapisi pravi:

   5. marca, 2013 ob 18:57

   […] V kratkem sledi 2.del – Norveška, Lofotski otoki, fjordi … […]

   Odgovori
2. Pero pravi:

   27. aprila, 2013 ob 12:11

   Lepa tura, še več takih.

   Motoristični pozdrav, Peter MK LISJAK

   Odgovori
3. Onko pravi:

   1. junija, 2013 ob 13:54

   Onko
   Kaj cem drugega rect, kot da ste enkratni. Pozdrav

   Odgovori